V zadnjih letih se vedno več ljudi zaveda pomena zdrave prehrane. Izogibamo se sladkorju, uživamo več zelenjave, posegamo po kakovostnih maščobah, fermentirani hrani in prehranskih dopolnilih. Kljub temu pa številni še vedno doživljajo napihnjenost, počasno prebavo, zaprtje ali driske, občutek teže po obrokih ter splošno nelagodje v prebavilih.

To pogosto vodi v frustracijo in vprašanje: Kako je mogoče, da ob zdravi prehrani črevesje še vedno ne deluje optimalno?

V funkcionalni medicini vemo, da odgovor skoraj nikoli ni enoznačen. Zdravje črevesja ni odvisno le od izbire živil, temveč od celostnega delovanja prebavnega sistema, njegove povezanosti z živčnim sistemom ter sposobnosti telesa, da se prilagaja stresu.

Zakaj črevesje ni samo prebava

Črevesje je eden najkompleksnejših organov v telesu. V njem se nahaja večina imunskih celic, obsežna mreža živčnih povezav in ogromno število mikroorganizmov, ki skupaj tvorijo črevesno mikrobioto. Ta vpliva ne le na prebavo, temveč tudi na vnetne procese, razpoloženje, hormonsko ravnovesje in presnovo.

Ko govorimo o zdravju črevesja, zato ne govorimo zgolj o tem, ali imamo bolečine ali redno odvajanje. Govorimo o tem, ali črevesje:

• učinkovito razgrajuje hrano,
  
• omogoča dobro absorpcijo hranil,
  
• ohranja zaščitno sluznično bariero,
  
• vzdržuje uravnoteženo mikrobioto,
  
• in se ustrezno odziva na stres.
  

Šele ko vsi ti procesi delujejo usklajeno, lahko govorimo o resnično zdravem črevesju.

Štirje ključni stebri zdravega črevesja

Črevesna mikrobiota

Črevesna mikrobiota je sestavljena iz trilijonov bakterij, virusov in gliv, ki z nami sobivajo v tesnem ravnovesju. Koristne bakterije sodelujejo pri prebavi vlaknin, tvorbi kratkoverižnih maščobnih kislin, zaščiti pred patogeni in uravnavanju imunskega sistema.

Ko pride do neravnovesja – disbioze – se lahko pojavijo napihnjenost, povečano nastajanje plinov, občutljivost na določena živila in kronično vnetje. Disbioza je pogosto povezana tudi s SIBO in povečano črevesno prepustnostjo.

Prebava in absorpcija hranil

Učinkovita prebava se začne že v želodcu z zadostnim izločanjem želodčne kisline, nadaljuje s prebavnimi encimi trebušne slinavke in žolčem, ki omogoča prebavo maščob. Če je katera od teh faz oslabljena, hrana ni ustrezno razgrajena.

Posledično lahko pride do pomanjkanja hranil, tudi če je prehrana na videz zelo kakovostna. Telo namreč ne more absorbirati tistega, kar ni pravilno prebavljeno.

Integriteta črevesne sluznice in imunost

Črevesna sluznica predstavlja pomembno zaščitno pregrado med zunanjim okoljem in notranjostjo telesa. Njena naloga je, da prepušča hranila, hkrati pa zadrži toksine, patogene in nepopolno prebavljene delce.

Ko je sluznica poškodovana, se lahko poveča črevesna prepustnost. To vodi v aktivacijo imunskega sistema in nizkointenzivno kronično vnetje, ki pogosto poteka neopazno, a dolgoročno obremenjuje telo in lahko vpliva tudi na živčevje. Samo živčevje pa lahko vpliva na prebavo.

Gibanje črevesja (motiliteta)

Pravilna peristaltika omogoča, da se prebavljena vsebina pravočasno pomika skozi prebavni trakt. Če je gibljivost prepočasna, pride do zastajanja, fermentacije in razrasta bakterij. Če je prehitra, pa hranila nimajo dovolj časa za absorpcijo.

Motiliteta je zelo občutljiva na stres in delovanje živčnega sistema, zato je pogosto porušena prav pri ljudeh s kroničnim stresom. Stres lahko pozroči tako zaprtost kot mehko in pogosto odvajanje blata.

Kako se neravnovesje v črevesju razvija

Ko je en steber oslabljen, se to hitro odrazi na celotnem sistemu. Slabša prebava vodi v več neprebavljenih ostankov hrane, kar spremeni sestavo črevesne mikrobiote. Spremenjena mikrobiota povečuje vnetne procese in dodatno obremenjuje črevesno sluznico. Imunski sistem pa je posledično stalno aktiviran, kar dolgoročno vodi v kronične težave.

Zato simptomatski pristopi pogosto ne prinesejo trajnega izboljšanja.

Stres kot osrednji dejavnik težav s črevesjem

Kronični stres ima izjemno močan vpliv na prebavo. Psihični stres nima nič manjše cene na naše telo, vključno s črevesjem.  Ko je telo pod stresom, se aktivira simpatični živčni sistem, ki zavira prebavne procese.

Posledice stresa na črevesje so številne:

• upočasnjeno praznjenje želodca,
  
• zmanjšano izločanje želodčne kisline, encimov in žolča,
  
• spremenjena gibljivost črevesja,
  
• porušena črevesna mikrobiota,
  
• povečana prepustnost črevesne sluznice.
  

Zato se pogosto zgodi, da oseba uživa zdravo hrano, a jo prebavlja v neugodnih pogojih. Hrana sama po sebi ne more kompenzirati stalne aktivacije stresnega odziva.

Žolč, prebava maščob in žolčni kamni

Žolč ima ključno vlogo pri prebavi maščob in absorpciji vitaminov A, D, E in K. Če se žolč ne prazni učinkovito, maščobe ostajajo neprebavljene, kar obremeni črevesje in vpliva na mikrobioto.

Žolčni kamni pogosto niso posledica zgolj nezdrave prehrane, temveč kombinacije dejavnikov, kot so slabše krčenje žolčnika, hormonska neravnovesja in kronični stres. Ta neposredno vpliva na pretok žolča in delovanje žolčnika.

Zato je pri težavah z žolčem pomembno razmišljati širše in podpreti celoten prebavni proces.

Prebiotiki kot dolgoročna podpora črevesni mikrobioti

Prebiotiki so neprebavljive vlaknine, ki predstavljajo hrano za koristne črevesne bakterije. Reden vnos prebiotikov omogoča postopno preoblikovanje mikrobiote v bolj uravnoteženo sestavo.

Viri prebiotikov so predvsem polnovredna rastlinska živila, kot so čebula, česen, por, artičoke, radič, stročnice, ovseni kosmiči, jabolka ter ohlajen krompir in riž. Pomembno je, da se njihov vnos povečuje postopoma, saj se mora mikrobiota najprej prilagoditi.

Celostni pristop v funkcionalni medicini

V funkcionalni medicini se zdravja črevesja ne lotevamo z eno samo rešitvijo. Namesto tega hkrati podpiramo prebavo, mikrobioto, črevesno sluznico in živčni sistem.

Cilj ni kratkoročno odpravljanje simptomov, temveč ustvarjanje pogojev, v katerih se telo lahko samo uravnoteži in obnovi. Tak pristop omogoča trajnejše izboljšanje prebave, manj vnetij in boljše splošno počutje.