Težave s ščitnico so ena izmed pogostih zdravstvenih skrb, ki prizadenejo velik del populacije. Ščitnica je majhna žleza v obliki metulja, ki se nahaja na sprednjem delu vratu in ima ključno vlogo pri uravnavanju metabolizma, proizvodnje hormonov in splošnega počutja. Njene motnje lahko vplivajo na energijo, telesno maso, razpoloženje in mnoge druge telesne funkcije.

V tem članku bomo raziskali najpogostejše motnje ščitnice, njihove simptome, vzroke ter možnosti zdravljenja.

Kaj je ščitnica in kakšna je njena vloga?

Ščitnica proizvaja hormone T3 (trijodotironin) in T4 (tiroksin), ki vplivajo na skoraj vse celice v telesu. Uravnava metabolizem, energijsko porabo, telesno temperaturo, srčni utrip in številne druge telesne funkcije.

Delovanje ščitnice je pod nadzorom hipofize, ki sprošča hormon TSH (tiroidni stimulirajoči hormon), s katerim uravnava izločanje ščitničnih hormonov.

Povezava med ščitnico, stresom in nadledvično žlezo

Nadledvična žleza in ščitnica sta tesno povezani, saj obe sodelujeta pri uravnavanju energije in hormonskega ravnovesja. Kronični stres aktivira os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (HPA os), kar vodi v povečano sproščanje kortizola. Visoka raven kortizola lahko zavira delovanje ščitnice na več načinov:

• Zmanjšanje pretvorbe T4 v aktivni hormon T3.
• Povečanje ravni reverznega T3 (rT3), ki blokira delovanje aktivnega T3.
• Povzročanje odpornosti celic na ščitnične hormone.
• Vnetje in avtoimunske reakcije, ki lahko sprožijo Hashimotov tiroiditis.

Podpora nadledvični žlezi je zato ključna pri zdravljenju težav s ščitnico. To vključuje tehnike za zmanjšanje stresa, kot so meditacija, joga, prilagojena prehrana in dodajanje adaptogenih zelišč (ashwagandha, rhodiola, bazilika).

Kaj je metilacija in njen vpliv na ščitnico?

Metilacija je biokemični proces v telesu, ki je ključen za številne funkcije, vključno z razstrupljanjem, delovanjem živčnega sistema in uravnavanjem hormonov. Pri težavah s ščitnico ima metilacija pomembno vlogo, saj vpliva na:

• Pretvorbo T4 v aktivni T3.
• Proizvodnjo nevrotransmiterjev, ki vplivajo na razpoloženje (serotonin, dopamin).
• Uravnavanje vnetnih procesov in avtoimunskih odzivov.

Pomanjkanje ključnih hranil, kot so vitamini B-kompleksa v metilni obliki (B6, B12, folat), cink in magnezij, lahko zavre metilacijo in posledično vpliva na delovanje ščitnice.

Epstein-Barr virus (EBV), oksalatni kristali, Candida in ščitnica

Epstein-Barr virus (EBV) je pogosto spregledan dejavnik pri težavah s ščitnico, zlasti pri Hashimotovi bolezni. Gre za virus iz skupine herpesvirusov, ki lahko ostane v telesu v latentnem stanju in se ob stresu ali oslabljenem imunskem sistemu ponovno aktivira. Raziskave kažejo, da EBV lahko:

• Povzroča kronično vnetje in sproži avtoimunske bolezni.
• Napada ščitnično tkivo, kar vodi v poškodbe celic in zmanjšano delovanje ščitnice.
• Povečuje tveganje za Hashimotov tiroiditis in Gravesovo bolezen.

Poleg EBV pa lahko tudi oksalatni kristali in Candida vplivajo na zdravje ščitnice:

• Oksalatni kristali: Oksalati so naravne spojine, ki se nahajajo v nekaterih živilih (špinača, rabarbara, oreščki) in lahko ob prekomernem kopičenju tvorijo kristale, ki obremenjujejo ščitnico. Lahko se vežejo na pomembne minerale, kot sta kalcij in magnezij, kar lahko oslabi delovanje ščitnice in prispeva k vnetju. Ljudje s težavami s ščitnico imajo pogosto težave tudi z oksalatno obremenitvijo, zato je v nekaterih primerih smiselno omejiti vnos oksalatov in podpreti razstrupljanje.
• Candida: Prekomerna rast glive Candida v črevesju lahko povzroči kronično vnetje, poveča prepustnost črevesne stene in sproži imunske odzive, ki lahko vplivajo na ščitnico. Candida prav tako proizvaja toksine, ki lahko motijo hormonsko ravnovesje in obremenjujejo imunski sistem, kar lahko prispeva k avtoimunskim boleznim ščitnice, kot je Hashimotov tiroiditis.

Zaradi vsega naštetega je pri težavah s ščitnico smiselno preveriti prisotnost EBV, oksalatne obremenitve in prekomerne rasti Candide

Hormonsko neravnovesje, težave z ovulacijo in ščitnica

Ščitnica ima ključno vlogo pri uravnavanju hormonskega ravnovesja, saj njeni hormoni vplivajo na delovanje jajčnikov in menstrualni ciklus. Ko pride do težav s ščitnico, lahko to povzroči motnje v ovulaciji in s tem vpliva na plodnost ter splošno hormonsko ravnovesje.

Kako hormonsko neravnovesje in težave z ovulacijo vplivajo na ščitnico?

• Nizek progesteron in delovanje ščitnice: Ovulacija je ključna za proizvodnjo progesterona, hormona, ki ima protivnetne učinke in podpira delovanje ščitnice. Če ovulacija ne nastopi redno, je raven progesterona nizka, kar lahko vodi v presežek estrogena. Estrogen pa lahko poveča vezavo ščitničnih hormonov na transportne proteine (TBG – thyroid-binding globulin), zaradi česar je manj prostih in aktivnih ščitničnih hormonov na voljo za delovanje v telesu. To lahko poslabša simptome hipotiroidizma.
• Povečana raven prolaktina: Hormonsko neravnovesje, ki vodi v neredne ovulacije ali popolno odsotnost ovulacije (anovulacija), pogosto spremlja povišana raven prolaktina. Prolaktin lahko zavira delovanje ščitnice, saj vpliva na proizvodnjo TSH (ščitničnega stimulirajočega hormona), kar lahko vodi v hipotiroidizem.
• PCOS in ščitnica: Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) pogosto spremlja inzulinska rezistenca, ki lahko vpliva na konverzijo ščitničnih hormonov. Pri ženskah s PCOS je pogosto prisotna tudi manj izražena  hipotiroidna funkcija, kar še dodatno poslabša hormonsko neravnovesje.
• Stres in osi hipotalamus-hipofiza-ščitnica (HPT os): Kronični stres vpliva na os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (HPA os) in hkrati na os hipotalamus-hipofiza-ščitnica (HPT os). Povečana raven kortizola zavira sproščanje TSH in lahko vodi v zmanjšano aktivnost ščitnice ter oslabi ovulacijo.

Najpogostejše težave s ščitnico

Hipotiroza pomeni pomanjkanje ščitničnih hormonov, kar povzroči upočasnjen metabolizem. Simptomi vključujejo utrujenost, pridobivanje telesne teže, zaprtje, depresijo, suho kožo in izpadanje las. Pogosto jo povzroča Hashimotov tiroiditis, avtoimunsko vnetje ščitnice.

Pri hipertirozi pride do prekomerne proizvodnje ščitničnih hormonov, kar povzroči pospešen metabolizem. Simptomi so izguba telesne teže, anksioznost, palpitacije, prekomerno potenje in nespečnost. Glavni vzrok je pogosto Gravesova bolezen, avtoimunska motnja.

Hashimotov tiroiditis je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napada ščitnico, kar povzroči njeno vnetje in postopno zmanjšanje proizvodnje hormonov. Simptomi so utrujenost, povečanje telesne teže, depresija, občutljivost na mraz in zaprtje.

Diagnostika in testi za ščitnico

• Krvni testi: TSH, T3, T4, protitelesa
• Ultrazvok ščitnice

DUTCH (Dried Urine Test for Comprehensive Hormones) test je eden najbolj natančnih in celovitih testov za analizo spolnih hormonov (estrogen, progesteron, testosteron), stresnih hormonov (kortizol) ter njihovih presnovkov. Poleg tega pokaže tudi stanje nevrotransmiterjev in določenih vitaminov.

Pri težavah s ščitnico DUTCH test pomaga ugotoviti:

• Ali nizka raven ščitničnih hormonov vpliva na pomanjkanje progesterona in previsok estrogen (estrogenska dominanca).
• Ali je kronični stres povzročil izčrpavanje nadledvične žleze in posledično težave s kortizolom, kar dodatno poslabša delovanje ščitnice.
• Kako telo presnavlja hormone – če pride do težav pri presnovi estrogena, lahko to vpliva na vnetne procese in obremenjuje ščitnico.

OAT test analizira presnovke v urinu, ki dajejo vpogled v delovanje mitohondrijev, črevesnega mikrobioma, nevrotransmiterjev, detoksifikacije in oksidativnega stresa.

Pri težavah s ščitnico je koristen, ker:

• Pokaže prisotnost klostridijev (npr. Clostridium difficile) in glivičnih okužb (npr. Candida), ki lahko povzročajo vnetja in dodatno obremenjujejo imunski sistem.
• Odkrije pomanjkanje ključnih hranil (npr. vitaminov B, koencima Q10), ki so potrebna za tvorbo energije in optimalno delovanje ščitnice.
• Pokaže oksidativni stres, ki je pogosto povezan z avtoimunskimi boleznimi, kot je Hashimotov tiroiditis.

Urine Toxic and Essential Elements test za obremenitve s težkimi kovinami
Ta test meri izločanje esencialnih mineralov (npr. selen, cink, jod) ter toksičnih kovin (npr. živo srebro, svinec, aluminij, arzen).

Pri težavah s ščitnico je pomemben, ker:

• Pokaže, ali so pomanjkljivi ključni minerali, ki jih ščitnica potrebuje za tvorbo hormonov (npr. selen je nujen za pretvorbo T4 v aktivni T3).
• Odkrije prisotnost težkih kovin, ki lahko zavirajo delovanje ščitnice – na primer živo srebro in kadmij motita encime, ki so ključni za ščitnične hormone.
• Pomaga razumeti, ali so težave s ščitnico povezane s prekomerno izpostavljenostjo strupenim snovem, ki lahko povzročajo vnetje in avtoimunske reakcije.

Ti testi omogočajo celosten vpogled v telo in pomagajo ugotoviti skrite vzroke težav s ščitnico, ki jih klasični krvni testi pogosto ne pokažejo. Na podlagi rezultatov se lahko ciljno usmeri terapija – bodisi s prehranskimi dopolnili, razstrupljanjem ali prilagoditvijo življenjskega sloga.

Celovita podpora ščitnici: prehranska dopolnila in načrt ukrepanja

Prehranska dopolnila in uravnotežena prehrana so ključni del podpore ščitnici, vendar sami po sebi niso dovolj za zdravljenje bolezni. Njihov namen je podpora delovanja ščitnice, še posebej pri ljudeh s hipotiroidizmom, pri katerih so določene hranilne snovi pogosto pomanjkljive. V nekaterih primerih lahko prav pomanjkanje teh hranil prispeva k težavam s ščitnico, v drugih pa je potreben povečan vnos za optimalno delovanje žleze.

Poleg prehranskih dopolnil je pomembno celostno ukrepanje, ki vključuje:

• Analizo življenjskega sloga, prehrane in obremenitve s toksini
• Oceno mikrobioma črevesja
• Podporo imunskega sistema za zmanjšanje vnetnega odziva
• Uravnavanje hormonskega ravnovesja
• Odpravo prehranskih pomanjkljivosti (jod, selen, cink)
• Identifikacijo in razstrupljanje težkih kovin

Neravnovesje črevesnega mikrobioma in kronična vnetja lahko povzročijo prepustno črevesje, kar povečuje tveganje za avtoimunske bolezni, kot je Hashimotova bolezen. Skrb za zdravje črevesja s prilagotivami prehrane in po potrebi s probiotiki lahko posredno izboljša tudi delovanje ščitnice.

Ključna hranila za ščitnico

Najbolj učinkovita prehranska dopolnila delujejo v kombinaciji z drugimi ukrepi, kot so zdravila (kadar so potrebna), uravnotežena prehrana, obvladovanje stresa in kvaliteten spanec. V praksi se najpogosteje srečujemo s pomanjkanji sledečih hranil:

Ta hranila zagotavljajo celovito podporo delovanju ščitnice, izboljšujejo sintezo, presnovo in uporabo ščitničnih hormonov.

Prehrana in življenjski slog za zdravo ščitnico

Pri hipotirozi je ključno izogibanje glutenu, saj lahko pri občutljivih posameznikih sproži avtoimunski odziv, ki dodatno obremenjuje ščitnico. Povečan vnos selena je pomemben, saj ta mineral sodeluje pri pretvorbi hormona T4 v aktivni T3 in zmanjšuje oksidativni stres v ščitnici.

Vitamin D igra ključno vlogo pri uravnavanju imunskega sistema, saj njegovo pomanjkanje lahko prispeva k razvoju avtoimunskih bolezni. Cink podpira sintezo ščitničnih hormonov in krepi imunski odziv, medtem ko je jod nujen za proizvodnjo ščitničnih hormonov, vendar je treba biti previden pri njegovem vnosu, zlasti pri avtoimunskih boleznih ščitnice, kjer lahko prekomerni vnos poslabša vnetje.

Pri hipertirozi je pogosto prisotno neravnovesje osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (HPA os), ki vpliva na sproščanje stresnih hormonov in posledično na delovanje ščitnice. Uravnavanje te osi vključuje obvladovanje stresa, zadostno spanje, podporo nadledvični žlezi s hranili, kot so vitamini skupine B, magnezij in adaptogena zelišča (ashwagandha, rodiola).

Vnos antioksidantov, kot so vitamini C in E, glutation ter polifenoli iz rastlinskih virov, pomaga pri zmanjšanju oksidativnega stresa, ki je pogosto povišan pri hipertirozi in lahko vodi v dodatno poškodbo ščitničnega tkiva.

Pri Hashimotovem tiroiditisu je izjemno pomembno izogibanje glutenu in kazeinu, saj lahko pri dovzetnih posameznikih sprožita imunski odziv, ki napada ščitnico. Poleg tega prehrana, bogata s hranili za podporo metilacije, kot so vitamini B12, folat in holin, izboljšuje procese razstrupljanja in zmanjšuje vnetne odzive.

NAC (N-acetilcistein) je močan antioksidant, ki povečuje raven glutationa, podpira delovanje jeter in pomaga pri uravnavanju imunskega sistema ter zmanjšanju vnetja v ščitnici.

Nadledvične žleze imajo ključno vlogo pri odzivu telesa na stres, kronični stres pa lahko vodi v disfunkcijo osi HPA in negativno vpliva na delovanje ščitnice. Podpora nadledvični žlezi vključuje uživanje adaptogenih zelišč (npr. ashwagandha, bazilika), uravnavanje krvnega sladkorja z uravnoteženo prehrano, bogato z zdravimi maščobami in beljakovinami, ter zagotavljanje zadostnega vnosa elektrolitov (natrij, kalij, magnezij).

Poleg prehranske podpore je ključno tudi obvladovanje stresa z tehnikami, kot so meditacija, joga, dihalne vaje in zadosten počitek.

Epstein-Barr virus (EBV) je pogosto povezan z razvojem avtoimunskih bolezni ščitnice, kot sta Hashimoto in Gravesova bolezen. Zato je priporočljivo preveriti njegovo prisotnost in po potrebi okrepiti imunski sistem.

To vključuje vnos imunomodulatornih hranil, kot so vitamin C, vitamin D, cink in selen, podporo jetrom pri razstrupljanju, uporabo protivirusnih rastlinskih izvlečkov (npr. izvleček oljčnih listov, mačji krempelj), Coriolus medicinskih gob  ter zmanjšanje izpostavljenosti kroničnemu stresu, ki oslabi imunski odziv.

Zdravje ščitnice je ključno za vaše splošno počutje in energijo. S pravim pristopom, ki vključuje ustrezno prehrano, ciljana dopolnila in celostno diagnostiko, lahko učinkovito podprete njeno delovanje ter preprečite morebitna neravnovesja.

V Vibriumu vam pomagamo odkriti skrite vzroke težav s ščitnico ter pripraviti individualiziran načrt za vaše zdravje. Z naprednimi testi, kot so Urine Toxic in Essential Elements testiranje, DUTCH test in OAT test, natančno ocenimo stanje vašega telesa in vas usmerimo k rešitvam, ki prinašajo dolgoročne izboljšave.

Ne odlašajte – vaše zdravje si zasluži celostno skrb!