Kako hiperbarična kisikova terapija pomaga pri prepoznavanju tveganja za možgansko kap in okrevanju po njej?

Možganska kap je eden najpogostejših vzrokov invalidnosti in smrti po svetu. Gre za nenadno motnjo prekrvavitve možganov, zaradi katere možganske celice ostanejo brez kisika in začnejo odmirati že v nekaj minutah. Hitro prepoznavanje simptomov in pravočasna medicinska oskrba sta ključna za zmanjšanje poškodb možganskega tkiva in boljše okrevanje.

Poleg akutne medicinske obravnave lahko k preventivi in rehabilitaciji pomembno prispeva tudi hiperbarična kisikova terapija (HBOT), ki izboljšuje oksigenacijo tkiv, zmanjšuje vnetja ter spodbuja regeneracijo možganskih celic.

1. Vrste možganske kapi

Možganska kap se pojavi v dveh oblikah:

  • Ishemična možganska kap (85 % vseh primerov): Nastane zaradi zamašitve krvne žile v možganih, običajno zaradi krvnega strdka ali aterosklerotičnih oblog. Posledično kri in kisik ne moreta doseči določenih delov možganov, kar povzroči odmiranje možganskega tkiva.
  • Hemoragična možganska kap (15 % vseh primerov): Nastane zaradi pokanja krvnih žil v možganih, kar povzroči krvavitev v možgansko tkivo ali okoli njega. Do tega lahko pride zaradi povišanega krvnega tlaka, anevrizme ali drugih žilnih anomalij.

V obeh primerih je ključna takojšnja medicinska pomoč, saj lahko vsaka zamujena minuta pomeni večje poškodbe možganov.

2. Kako prepoznamo možgansko kap?

Za hitro prepoznavanje simptomov možganske kapi lahko uporabimo preprost test GROM:

  • Govor – Bolnika prosimo, naj ponovi preprost stavek, npr. “Danes je lep dan.” Če je govor nerazločen, zmeden ali če stavka ne more ponoviti, obstaja možnost možganske kapi.
  • Roke – Prosite bolnika, naj iztegne obe roki v višini ramen. Če ena roka omahne ali je ne more dvigniti, gre lahko za nevrološko okvaro.
  • Obraz – Bolnika prosimo, naj se nasmehne. Če je ena stran obraza povešena, to nakazuje na težavo v možganih.
  • Minuta – Če opazite te simptome, TAKOJ pokličite 112, saj vsaka minuta brez oskrbe povečuje tveganje za trajne poškodbe.

Dodatni znaki vključujejo nenadno omotico, težave z ravnotežjem, izgubo vida na enem očesu, nenaden močan glavobol in težave pri hoji.

3. Kako deluje hiperbarična kisikova terapija (HBOT)?

HBOT je terapija, pri kateri oseba vdihuje 100 % kisik v komori s povišanim tlakom (1,6–2,0 bara). Ta postopek:

  • Poveča količino raztopljenega kisika v krvi, kar izboljša prekrvavitev tudi v poškodovanih tkivih.
  • Pospešuje regeneracijo nevronov in pomaga pri tvorbi novih živčnih povezav (nevroplastičnost).
  • Zmanjšuje vnetja in oksidativni stres, ki sta pomembna dejavnika pri nastanku možganske kapi.
  • Spodbuja nastanek novih krvnih žil (angiogeneza), kar izboljša oskrbo možganov s kisikom in hranili.
  • Zmanjšuje možganski edem, kar je še posebej koristno po hemoragični kapi.

4. HBOT kot pomoč pri odkrivanju tveganja za možgansko kap

Hiperbarična terapija omogoča zgodnje odkrivanje in obvladovanje dejavnikov tveganja:

  • Odkrivanje težav v mikrocirkulaciji: HBOT izboljša krvni pretok in lahko razkrije področja s slabšo oksigenacijo, ki so bolj nagnjena k ishemiji.
  • Zmanjšanje kroničnih vnetij: Vnetje žil povečuje tveganje za aterosklerozo in nastanek krvnih strdkov. HBOT zavira vnetne procese in preprečuje napredovanje bolezni.
  • Zgodnje prepoznavanje oksidativnega stresa: Oksidativni stres poškoduje krvne žile in prispeva k aterosklerozi. HBOT zmanjšuje poškodbe celic in izboljšuje funkcijo endotelija (notranje plasti krvnih žil).
  • Boljša preskrba možganov s kisikom: HBOT poveča oksigenacijo možganskega tkiva in s tem zmanjša tveganje za ishemično kap.

5. HBOT pri okrevanju po možganski kapi

Po možganski kapi se pogosto pojavijo težave, kot so: oslabelost enega dela telesa, motnje govora, izguba ravnotežja, težave s spominom in kronična utrujenost. HBOT pomaga na več načinov:

Pospešuje regeneracijo nevronov – Kisik izboljša preživetje nevronov in tvorbo novih povezav.
Zmanjšuje možganski edem – Pri hemoragični kapi lahko otekanje možganov dodatno poslabša stanje. HBOT zmanjšuje edem in izboljšuje prekrvavitev.
Spodbuja angiogenezo – HBOT podpira rast novih krvnih žil, kar izboljša oskrbo možganov s hranili in kisikom.
Podpira delovanje mitohondrijev – Po kapi so mitohondriji poškodovani, kar vodi v utrujenost in upočasnjeno okrevanje. HBOT izboljša energijsko presnovo.
Zmanjšuje tveganje za ponovitev kapi – Z vplivom na krvne žile, vnetja in oksidativni stres HBOT pomaga zmanjšati možnost ponovnega pojava kapi.

hiperbarična komora

6. Kako lahko sami zmanjšamo tveganje za možgansko kap?

Poleg HBOT lahko k zmanjšanju tveganja pripomoremo tudi z:

  • Uravnavanjem krvnega tlaka – Redno merjenje in ustrezna prehrana zmanjšujeta tveganje.
  • Znižanjem ravni homocisteina in krvnega sladkorja – Pravilna prehrana in gibanje pomagata pri uravnavanju metabolizma.
  • Odpravo kroničnih vnetij in oksidativnega stresa – Uživanje antioksidantov (vitamin C, E, koencim Q10) in redna telesna aktivnost zmanjšata tveganje.
  • Razstrupljanjem telesa – Težke kovine in toksini prispevajo k nevrološkim motnjam, zato je smiselno podpreti razstrupljanje.

Možganska kap je resno zdravstveno stanje, a s pravočasnim prepoznavanjem simptomov in preventivnimi ukrepi lahko znatno zmanjšamo tveganje za njen nastanek.

Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je inovativna metoda, ki izboljšuje prekrvavitev možganov, zmanjšuje vnetja in spodbuja regeneracijo nevronov, kar je ključnega pomena pri okrevanju po možganski kapi in pri preprečevanju ponovnih zapletov.

Če želite preveriti svoje zdravstveno stanje ali podpreti okrevanje, nas kontaktirajte v Vibrium Centru funkcionalne medicine.

+ posts

Dr. Simona Korenčan kot ustanoviteljica centra, je svoje dolgoletne izkušnje na področju uradne in komplementarne medicine pridobivala doma in v tujini ter jih implementirala v svoje vsakdanje delo. Kot svojo glavno prednost izpostavlja prav povezovanje znanja iz obeh medicinskih praks – uradne in komplementarne medicine, ker ji prav ta način omogoča doseganje najboljših rezultatov pri zdravljenju.