Dermatitis je pogosta oblika vnetja kože, ki lahko prizadene kogarkoli, ne glede na starost ali spol. Gre za stanje, ki se lahko izraža različno: kot srbeča, rdeča, suha ali celo mehurčkasta koža. Čeprav ni nalezljiv, lahko znatno vpliva na kakovost življenja.

Ta članek služi kot vodnik skozi ključne informacije o dermatitisu – kaj to sploh je, katere vrste poznamo, kateri so vzroki in sprožilci ter kako pristopiti k zdravljenju in lajšanju simptomov. Poleg tega osvetljujemo tudi globlje povezave med kožo, črevesjem, imunskim sistemom, prehrano in okoljskimi obremenitvami.

Dermatitis je splošen izraz za vnetje kože, ki ga običajno spremljajo srbenje, rdečica, suhost, oteklina ali pojav mehurčkov. Gre za reakcijo kože na različne dražljaje, ki lahko izvirajo iz okolja ali notranjih dejavnikov.

Med najpogostejšimi vzroki so prehranske intolerance, alergijske reakcije, stik z dražečimi snovmi, neravnovesje črevesne flore, genetska nagnjenost, stres in pretirano vzdažen imunski sistem. Dermatitis ni nalezljiv, kar pomeni, da se ne prenaša z osebe na osebo.

Atopijski dermatitis je kronična, ponavljajoča se vnetna bolezen kože, ki se običajno začne že v zgodnjem otroštvu. Značilna je srbeča, suha in vneta koža, ki se pogosto pojavlja na licih, pregibih komolcev, kolen, vratu in zapestjih. Pogosto se pojavlja pri otrocih, ki imajo družinsko zgodovino alergij, kot so seneni nahod, astma ali intolerance na hrano.

Ena izmed posebnosti atopijskega dermatitisa je, da je del t. i. atopijskega pohoda – to pomeni, da se pri otroku z atopijskim dermatitisom kasneje pogosto razvijeta alergijski rinitis in astma. Če bolezen ni ustrezno obravnavana (npr. z vlažilci, izogibanjem sprožilcem in po potrebi protivnetnimi zdravili), se lahko stanje slabša in močno vpliva na kakovost življenja.

Kontaktni dermatitis se pojavi, ko koža pride v neposreden stik z dražečo ali alergeno snovjo. Obstajata dve obliki:

• Iritativni kontaktni dermatitis: Povzroča ga dolgotrajen stik z dražečimi snovmi, kot so detergenti, mila, kisline ali alkalije. Gre za najpogostejšo obliko.
  
• Alergijski kontaktni dermatitis: Imunski sistem reagira na določen alergen, npr. nikelj, dišave, konzervanse v kozmetiki. Pojavi se nekaj ur do dni po stiku.
  

Simptomi vključujejo rdečico, srbenje, mehurčke, suho ali razpokano kožo. Ključna je identifikacija in izogibanje sprožilcu.

Seboroični dermatitis je kronično, vnetno stanje, ki se pojavlja na predelih kože z večjo aktivnostjo lojnic, predvsem na lasišču, obrazu (nos, obrvi), prsnem košu. Koža je pogosto mastna, rdeča in luščeča, značilna je prisotnost rumenkastih, mastnih lusk.

Ta oblika dermatitisa je pogosto povezana z glivico Malassezia, ki je normalno prisotna na koži, a se pri nekaterih ljudeh prekomerno razmnoži. Pojavlja se tako pri novorojenčkih (kot »temenca«) kot tudi pri odraslih.

Nevrodermatitis se začne z močno potrebo po praskanju zaradi srbenja, kar vodi v krog praskanja in vnetja. Sčasoma koža na prizadetem mestu postane zadebeljena, groba in razbarvana.

Ta oblika dermatitisa je pogosto psihogeno pogojena – stres, anksioznost ali druge duševne obremenitve lahko sprožijo ali poslabšajo simptome. Ponavadi prizadene dostopna mesta za praskanje, kot so vrat, zapestja, komolci in področje genitalij.

Ta oblika dermatitisa se pojavi oziroma poslabša v hladnih mesecih, ko je zrak v notranjih prostorih zaradi ogrevanja zelo suh. Zaradi izgube vlage postane koža suha, srbeča, pordela in razpokana, pogosto na goleni, rokah, obrazu.

Najboljši pristop je preventiva, ki vključuje redno vlaženje kože, uporaba blagih čistil in vlažilcev zraka v prostoru.

Dermatitis je vnetje kože, ki lahko nastane zaradi številnih medsebojno prepletenih vzrokov – tako zunanjih kot notranjih. Med splošnimi vzroki so najpogostejši alergeni, določena dražila, genetska nagnjenost, kronični stres, nezdrave prehranske navade in okoljski dejavniki, kot je suh zrak, ki dodatno izsuši kožo in oslabi njeno zaščitno funkcijo.

Pri atopijskem dermatitisu ima pomembno vlogo družinska anamneza atopičnih bolezni (npr. astma, alergijski rinitis), kar kaže na močno genetsko komponento. V tem kontekstu se pogosto omeni tudi atopijski pohod – pojav, ko se pri otroku z atopijskim dermatitisom kasneje razvijejo še druge alergijske bolezni, če težava ni pravočasno obravnavana.

Kontaktni dermatitis nastane kot neposredna posledica izpostavljenosti kemikalijam in dražilom, kot so detergenti, čistila, kovine (npr. nikelj) ali parfumi.

Seboroični dermatitis pa je pogosto povezan s prekomerno razrastjo glivice Malassezia, ki sicer naravno poseljuje kožo, vendar v določenih pogojih – zlasti na mastnih predelih – sproži vnetje.

Pomembno vlogo pri razvoju in trajanju dermatitisa pa igrajo tudi notranji presnovni dejavniki:

• Pomanjkanje ključnih aminokislin (npr. glutamin, glicin, arginin, histidin) oslabi regeneracijo kože in poveča dovzetnost za vnetja.
  
• Pomanjkanje cinka in nizke ravni omega-3 maščobnih kislin sta pogosta pri ljudeh z dermatitisom. Cink je ključen za celjenje in zmanjšanje srbenja, omega-3 (EPA in DHA) pa delujeta protivnetno in krepita kožno bariero.
  
• Disbioza črevesne mikrobiote (znižanje koristnih bakterij, kot so Lactobacillus rhamnosus, Bifidobacterium, Faecalibacterium prausnitzii) pogosto prispeva k razvoju dermatitisa preko t. i. osi črevo-koža. Neravnovesje v črevesju lahko vodi v sistemska vnetja, ki se izražajo tudi na koži.
  
• Prisotnost težkih kovin (živo srebro, svinec, kadmij, nikelj) povzroča oksidativni stres in moti delovanje jeter ter razstrupljanje, kar pogosto vodi v vnetne kožne reakcije.
  

Med dejavniki tveganja za vse oblike dermatitisa so tudi: občutljiva ali poškodovana koža, poklici z redno izpostavljenostjo kemikalijam (npr. frizerji, medicinsko osebje), neugodne klimatske razmere (mraz, vlaga, suh zrak), kronični psihični stres ter kopičenje toksinov, ki se ne izločajo učinkovito.

Ne glede na obliko dermatitisa se simptomi pogosto prekrivajo. Najpogostejši so rdečina, srbenje, suha in razpokana koža, lahko pa se pojavijo tudi mehurčki, kraste, luščenje ali zadebeljena koža na mestih, kjer je koža dlje časa dražena ali praskana.

Simptomi se pogosto poslabšajo zaradi zunanjih dražljajev in notranjih neravnovesij. Vročina in znojenje lahko povzročita dodatno draženje, zlasti v pregibih. Agresivni kozmetični in čistilni izdelki (z dišavami, alkoholom, konzervansi) porušijo naravno zaščito kože. Psihični stres velja za enega glavnih sprožilcev izbruhov.

Prehrana ima prav tako pomemben vpliv: prehranske intolerance, visoka vsebnost sladkorjev, predelanih maščob in aditivov lahko sprožajo vnetne odzive. Prav tako lahko izpostavljenost okoljskim alergenom in težkim kovinam dodatno obremeni razstrupljevalne poti. Ker je koža izločevalni organ, se v primeru preobremenjenosti jeter, črevesja ali limfe lahko toksini izločajo prav preko kože – kar povzroča ali poslabša dermatitis.

Podpora razstrupljanju, skrb za ravnovesje mikrobiote ter alkalizacija telesa (npr. z zelenjavno prehrano, zadostno hidracijo, izogibanjem kislotvornih živil) so ključni elementi celostne podpore, ki razbremenijo kožo in zmanjšajo pogostost izbruhov.

Uspešno zdravljenje dermatitisa zahteva celostni pristop, ki združuje natančno diagnostiko, odpravo vzrokov in podporno terapijo za obnovo kože.

Diagnoza temelji na dermatološkem pregledu, testih za ugotavljanje alergenov (kožni testi, IgE), včasih pa tudi na analizi prehranskih navad in okoljskih vplivov. V centru Vibrium temu pristopu dodajajo še funkcionalno diagnostiko, kjer iščejo globlje vzročne povezave med kožo, imunskim sistemom in stanjem črevesja.

 Konvencionalno zdravljenje vključuje:

• Kortikosteroidne kreme za hitro zmanjšanje vnetja in srbenja.
  
• Antihistaminike za obvladovanje alergijskih reakcij.
  
• Vlažilne kreme in mazila, ki obnavljajo kožno bariero in preprečujejo izsušitev.
  

Naravne metode vključujejo:

• Ovsene kopeli, ki pomirjajo razdraženo kožo in zmanjšujejo srbenje.
  
• Kokosovo olje, znano po protibakterijskih in vlažilnih lastnostih.
  
• Hrastovo lubje, ki se uporablja v obliki obkladkov za razdraženo ali vneto kožo.
  

Napredne terapevtske metode, ki jih ponuja center Vibrium, so usmerjene v celostno regeneracijo telesa, zmanjšanje vnetja in krepitev imunskega sistema. Združujejo inovativne tehnologije in celostno medicino za doseganje trajnejših rezultatov pri kožnih težavah:

• Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) pospešuje celjenje kože, izboljšuje mikrocirkulacijo in zmanjšuje vnetne procese s pomočjo visoke koncentracije kisika pod tlakom. Še posebej učinkovita je pri kroničnih vnetjih, ranah in občutljivi koži.
  
• Foto plazemska terapija deluje s pomočjo svetlobne plazme, ki deluje globinsko, protivnetno in regenerativno, spodbuja nastanek kolagena in obnavlja kožne celice brez invazivnih posegov.
  
• Molekularni vodik velja za enega najmočnejših naravnih antioksidantov, ki selektivno nevtralizira škodljive proste radikale in blaži oksidativni stres, ki pogosto spremlja kožna obolenja, vključno z dermatitisom.
  
• Bioresonančna terapija omogoča zaznavanje in uravnavanje biopolja telesa, spodbuja razstrupljanje, pomaga pri odkrivanju alergijskih obremenitev in pogosto igra ključno vlogo pri podpori črevesja, ki je tesno povezano z zdravjem kože.
  
• Epix® ocena, ki je sestavni del diagnostike v centru Vibrium, omogoča globoko vpogled v regulacijsko stanje organizma. S to metodo se oceni, kako telo deluje na celični in energijski ravni, kar omogoča natančnejšo izbiro terapij, usmerjenih v obnovo kožne in imunološke homeostaze. Epix tako postane navigacijsko orodje pri iskanju vzrokov in ne le simptomov dermatitisa.