Zdravje prebavnega trakta
Zdravje prebavnega trakta je bistveno za splošno dobro počutje, saj omogoča učinkovito prebavo in absorpcijo hranil ter izločanje odpadnih snovi.
Težave s prebavnim traktom, kot so sindrom razdražljivega črevesa (IBS), vnetne črevesne bolezni (npr. Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis), refluks kisline in celiakija, lahko močno vplivajo na kakovost življenja.
Kandida
Kandida je glivica, ki je običajno prisotna v telesu in je del normalne mikroflore prebavnega trakta, kože, ustne votline in genitalij.
V običajnih okoliščinah je v ravnovesju z drugimi mikroorganizmi v telesu in prispeva k prebavi in absorbciji hranil v telesu. Če pa se ravnovesje v telesu zaradi različnih vzrokov poruši ali pa se zmanjša odpornost našega imunskega sistema, pa se kandida lahko nekontrolirano razširi v črevesju in celo razbohoti po vsem telesu, kar povzroča različne zdravstvene težave.
Simptomi okužbe s kandido se razlikujejo glede na prizadeto območje. V ustih lahko povzroči bele obloge, pekoč občutek in bolečino. V nožnici lahko povzroči srbenje, izcedek in draženje. V črevesju lahko povzroči napihnjenost, pline, drisko ali zaprtje, kožne okužbe pa se kažejo kot rdečica, srbenje in izpuščaji.
Prekomerno rast kandide lahko povzročijo številni dejavniki, vključno z prekomernim vnosom rafiniranih ogljikovih hidratov, pogosto uporabo antibiotikov, oslabljenim imunskim sistemom, sladkorno boleznijo, hormonskimi spremembami, kroničnim stresom in pomanjkanjem spanja.
Zmanjševanje razrasti kandide vključuje spremembe v prehrani (zmanjšanje vnosa sladkorja in rafiniranih ogljikovih hidratov), krepitev imunskega sistema, uravnavanje stresnega odziva telesa in vzpostavitev ravnovesja črevesne flore.
Načrt ukrepanja
Crohnova bolezen
Chronova bolezen je kronična vnetna črevesna bolezen (IBD), ki lahko prizadene katerikoli del prebavnega trakta, od ust do anusa. Najpogosteje prizadene spodnji del tankega črevesa in začetni del debelega črevesa.
Simptomi Chronove bolezni vključujejo drisko, bolečine v trebuhu, krče, utrujenost, hujšanje, izgubo apetita, krvavitev iz danke in včasih vročino. Simptomi se lahko razlikujejo glede na resnost in prizadeti del prebavnega trakta.
Crohnova bolezen je najverjetneje rezultat kombinacije genetskih, okoljskih in imunoloških dejavnikov. Kronična vnetja sprožijo slaba prehrana, črevesna disbioza, izpostavljenost toksinom in kronični stres. Imunski sistem napačno napade zdravo črevesno tkivo, kar povzroči vnetje. Poleg tega lahko poškodovana črevesna pregrada omogoča prehod škodljivih snovi v krvni obtok, kar spodbuja avtoimunske reakcije.
Crohnova bolezen zahteva celostni pristop, ki vključuje prehranske spremembe, zmanjšanje vnetij in krepitev imunskega sistema. Poudarek je na odpravi sprožilcev, kot so določena živila in toksini, ter na izboljšanju črevesnega zdravja s probiotiki in prebiotiki ter specifična protivnetna živila, ob hujših zagonih bolezni pa zdravila, ki jih predpiše gastroenterolog. Posebne diete, kot je dieta z nizko vsebnostjo FODMAP, lahko dodatno prispevajo k zmanjšanju simptomov in izboljšanju kakovosti življenja.
Poleg tega so pomembne tehnike sproščanja za obvladovanje stresa ter redna telesna aktivnost. Cilj je doseči in ohraniti remisijo ter izboljšati kakovost življenja.
Načrt ukrepanja
Razumevanje vloge preiskave črevesnega mikrobioma je ključnega pomena pri obvladovanju Crohnove bolezni:
Črevesne in prebavne motnje
S težavami s črevesjem se sreča praktično vsak posameznik vsaj enkrat tekom življenja. Te težave so lahko intolerance na hrano, kronične vnetne črevesne bolezni, težave z želodcem, npr. gastroezofagealna refluksna bolezen, celiakija, sindrom prepustnega črevesja in druge.
Simptomi črevesnih in prebavnih motenj se lahko razlikujejo glede na stanje, vendar pogosto vključujejo bolečine v trebuhu, napenjanje, napihnjenost, krče, spremembe na blatu, zgago, slabost in bruhanje.
Črevesne težave in prebavne motnje so največkrat rezultat kombinacije prehranskih, okoljskih in imunoloških dejavnikov. Kronična vnetja sprožijo slaba prehrana, črevesna disbioza, izpostavljenost toksinom in kronični stres. Poleg tega lahko poškodovana črevesna pregrada omogoča prehod škodljivih snovi v krvni obtok, kar spodbuja avtoimunske reakcije.
Črevesne in prebavne motnje zahtevajo celostni pristop, ki vključuje prehranske spremembe, zmanjšanje vnetij in krepitev imunskega sistema. Poudarek je na odpravi sprožilcev, kot so določena živila in toksini, ter na izboljšanju črevesnega zdravja s probiotiki in prebiotiki ter specifična protivnetna živila.
Da, črevesne in prebavne motnje so lahko povezane z drugimi zdravstvenimi težavami, kot so avtoimune bolezni, alergije, nevrološke motnje, bolezni srca in ožilja ter psihične težave. Pomembno je, da zdravnik prepozna morebitne povezave med različnimi boleznimi.
Načrt ukrepanja
V Vibriumu za obravnavanje zapletenosti Vaših črevesnih težav združujemo najsodobnejšo diagnostiko in terapevtske pristope, na podlagi katerih Vam pripravimo celovito strategijo za reševanje Vaše črevesne simptomatike.
Kronična vnetna črevesna bolezen – KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen je dolgotrajno (kronično) vnetno obolenje črevesa. Med KVČB uvrščamo dve bolezni, in sicer Ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. Vzrokov za kronično vnetno črevesno bolezen žal ne poznamo, jasno pa je, da so nekateri k njej dedno nagnjeni in pri njih pride do neustreznega imunskega odgovora sluznice na zunanje dejavnike.
Težave lahko sprožijo tudi stres, neuravnotežena prehrana, kajenje, nezadostna količina spanja, pretirana higiena in čezmerna uporaba antibiotikov.
Simptomi kroničnih vnetnih črevesnih bolezni vključujejo bolečine v trebuhu, krče, drisko, utrujenost, izgubo telesne teže, krvavitve v debelem črevesju in danki, slabost in bruhanje.
Crohnova bolezen lahko prizadene kateri koli del prebavnega trakta, medtem ko je ulcerozni kolitis omejen na debelo črevo in danko. Poleg tega Crohnova bolezen lahko prizadene vse plasti črevesne stene, medtem ko je ulcerozni kolitis omejen na sluznico debelega črevesa.
Kronične vnetne črevesne bolezni zahtevajo celostni pristop, ki vključuje prehranske spremembe, zmanjšanje vnetij in krepitev imunskega sistema. Poudarek je na odpravi sprožilcev, kot so določena živila in toksini, ter na izboljšanju črevesnega zdravja s probiotiki in prebiotiki ter specifična protivnetna živila, ob hujših zagonih bolezni pa zdravila, ki jih predpiše gastroenterolog. Posebne diete, kot je dieta z nizko vsebnostjo FODMAP, lahko dodatno prispevajo k zmanjšanju simptomov in izboljšanju kakovosti življenja.
Poleg tega so pomembne tehnike sproščanja za obvladovanje stresa ter redna telesna aktivnost. Cilj je doseči in ohraniti remisijo ter izboljšati kakovost življenja.
Načrt ukrepanja
Razumevanje vloge preiskave črevesnega mikrobioma je ključnega pomena pri obvladovanju KVČB:
Sindrom prepustnega črevesja
Črevesna stena predstavlja največjo površino med telesnim zunanjim svetom in telesnim notranjim svetom, preko katere se prenašajo prebavljene snovi.
Istočasno pa je črevesna sluznica tudi dobra naravna ovira pred škodljivimi snovmi, bakterijskimi toksini, anorganskimi škodljivimi težkimi kovinami in drugim. Delovanje številnih škodljivih snovi lahko močno poškoduje naravno zaščito sluznice, kar sproži imunske odzive ter vdor antigenov v krvni obtok.
Najpogostejše posledice sindroma puščajočega črevesja so:
Prevelika prepustnost črevesja igra veliko vlogo tudi pri nekaterih črevesnih boleznih kot so celiakija, Crohnova bolezen in sindrom razdražljivega črevesja (IBS). Največje vprašanje je, ali lahko puščajoče črevesje (ang. ‘leaky gut’), povzroča težave tudi drugje v telesu ali ne.
Nekatere študije kažejo, da je lahko celo povezano z drugimi avtoimunskimi boleznimi (lupus, sladkorna bolezen tipa 1, multipla skleroza), sindromom kronične utrujenosti, fibromialgijo, artritisom, alergijami, astmo, aknami, debelostjo in celo duševnimi boleznimi.
Črevesne težave in prebavne motnje so največkrat rezultat kombinacije prehranskih, okoljskih in imunoloških dejavnikov. Kronična vnetja sprožijo slaba prehrana, črevesna disbioza, izpostavljenost toksinom in kronični stres. Poleg tega lahko poškodovana črevesna pregrada omogoča prehod škodljivih snovi v krvni obtok, kar spodbuja avtoimunske reakcije.
Kronične črevesne težave zahtevajo celostni pristop, ki vključuje prehranske spremembe, zmanjšanje vnetij in krepitev imunskega sistema. Poudarek je na odpravi sprožilcev, kot so določena živila in toksini, ter na izboljšanju črevesnega zdravja s probiotiki in prebiotiki ter specifična protivnetna živila, ob hujših zagonih bolezni pa zdravila, ki jih predpiše gastroenterolog. Posebne diete, kot je dieta z nizko vsebnostjo FODMAP, lahko dodatno prispevajo k zmanjšanju simptomov in izboljšanju kakovosti življenja.
Kadar črevesje ne deluje pravilno in prihaja do neustrezne absorpcije hranil, je lahko razlog prevelika prepustnost črevesja. Telesu začnejo primanjkovati pomembna hranila in v telo vdrejo strupene snovi, ki bi se sicer morale izločiti. Postanemo lahko utrujeni, imamo težave s koncentracijo in učenjem, imamo bolečine v sklepih in mišicah, pestijo nas glavoboli, nihanje razpoloženja in drugo. S sindromom prevelike prepustnosti črevesja se najbolje spopademo z ustrezno prehrano.
Načrt ukrepanja
Ulcerozni kolitis
Ulcerozni kolitis (UK) je oblika kronične vnetne črevesne bolezni, ki povzroča dolgotrajno vnetje in razjede v prebavnem traktu, prizadene pa predvsem debelo črevo. To stanje je lahko izčrpavajoče in lahko znatno vpliva na kakovost življenja.
Življenje z UK pomeni obvladovanje vrste simptomov, ki lahko vključujejo:
Ulcerozni kolitis prizadene debelo črevo in danko ter zajema samo sluznico, medtem ko Crohnova bolezen lahko prizadene katerikoli del prebavnega trakta in zajema vse plasti črevesne stene.
Ulcerozni kolitis je največkrat rezultat kombinacije prehranskih, okoljskih in imunoloških dejavnikov. Kronična vnetja sprožijo slaba prehrana, črevesna disbioza, izpostavljenost toksinom in kronični stres. Poleg tega lahko poškodovana črevesna pregrada omogoča prehod škodljivih snovi v krvni obtok, kar spodbuja avtoimunske reakcije.
Kronične vnetne črevesne bolezni zahtevajo celostni pristop, ki vključuje prehranske spremembe, zmanjšanje vnetij in krepitev imunskega sistema. Poudarek je na odpravi sprožilcev, kot so določena živila in toksini, ter na izboljšanju črevesnega zdravja s probiotiki in prebiotiki ter specifična protivnetna živila, ob hujših zagonih bolezni pa zdravila, ki jih predpiše gastroenterolog. Posebne diete, kot je dieta z nizko vsebnostjo FODMAP, lahko dodatno prispevajo k zmanjšanju simptomov in izboljšanju kakovosti življenja.
Poleg tega so pomembne tehnike sproščanja za obvladovanje stresa ter redna telesna aktivnost. Cilj je doseči in ohraniti remisijo ter izboljšati kakovost življenja.
Ljudje s kroničnim ulceroznim kolitisom imajo povečano tveganje za razvoj raka debelega črevesa, zato je pomembno redno spremljanje in izvajanje preventivnih ukrepov.
Načrt ukrepanja
V Vibriumu se osredotočamo na medsebojno povezanost organskih sistemov za učinkovito obvladovanje UK. Zavedamo se, da lahko stres, prehranska intoleranca in izpostavljenost toksinom poslabšajo UK. Zato je cilj našega celovitega pristopa prepoznati in obravnavati tudi te dejavnike.
Razumevanje vloge preiskave črevesnega mikrobioma je ključnega pomena pri obvladovanju UK:
Prekomerna rast bakterij v črevesju – SIBO
SIBO (ang. Small Intestine Bacterial Overgrowth) ali prerast bakterij v tankem črevesu je novejše ime oziroma diagnoza za bolezen, ki so je v medicini do zdaj v 80 odstotkih označevali kot IBS (ang. Irritable Bowel Sindrom) oziroma sindrom razdražljivega črevesja.
V tankem črevesju je prisotnih zelo malo bakterij, ker je njegova glavna funkcija prebava in absorpcija hranil, ki jih nujno potrebujemo za življenje (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, elektroliti) ter za absorpcijo vode in tekočin. Je pomemben del imunskega sistema.
Če je naše tanko črevo zdravo in mikrobiom v njem dober, bo tudi naša odpornost visoka in naš imunski sistem zdrav.
Obeba, ki ima SIBO, pogosto toži zaradi napihnjenosti, ima hude trebušne krče, prepogosto drisko ali zaprtje. SIBO lahko privede do nenadzorovane izgube teže, izgubo teka, slabosti, alergije na številna živila in pomanjkanja hranil.
Navedene težave, če jih ne zdravimo, privedejo do sindroma razdraženega črevesja, tesnobe, paničnih napadov, mastnega blata (steatoreja), slabokrvnosti, težav s ščitnico in številnih drugih avtoimunskih bolezni.
V grobem poznamo dve obliki prerasta bakterij v tankem črevesju:
- Hidrogenski SIBO, pri katerem so dominantne bakterije, ki neabsorbirane ogljikove hidrate fermentirajo, preden se ti sploh prebavijo in kot stranski produkt tvorijo vodik. Pri tej obliki bolniki tožijo zaradi napihnjenosti in pogoste driske.
- Metanski SIBO, pri katerem prevladujejo posebni enocelični mikroorganizmi (arcahea), ki uporabljajo za svojo rast vse neprebavljene snovi, med njimi tudi vodik, in tvorijo metan. Takrat bolniki navajajo, da so zelo napihnjeni in zaprti.
SIBO je samo posledica, in ne vzrok akutnega ali kroničnega neravnovesja v prebavnem traktu. Dejavniki tveganja za nastanek SIBO so lahko:
- premalo želodčne kisline (hipoklorhidrija ali aklorhidrija),
- neravnovesje bakterij v debelem črevesu,
- dolgotrajen stres in porušeno ravnovesje v povezavi črevo-možgani (gut-brain) pogosta uporaba antbiotikov,
- zastrupitev s hrano,
- zmanjšana funkcija ščitnice (hipotiroidizem), ki vpliva na pravilno peristaltiko,
- Crohnova bolezen, celiakija, druge kronične bolezni jeter ali trebušne slinavke.
Ker pogosto ni en dejavnik odgovoren za nastanek SIBO, je zdravljenje tega sindroma kompleksno in dolgotrajno. Po postavljeni diagnozi se s pomočjo klasičnih ali zeliščnih antibiotikov ponovno zmanjša število bakterij v tankem črevesu, potem pa se osredotočimo na obnavljanje sluznice, dodajanje dobrih bakterij v debelo črevo, vzpostavljanje optimalne peristaltike in količine želodčne kisline ter prilagoditev prehrane.
SIBO nastane, ko se v tankem črevesu zgodi abnormalna rast bakterij črevesne flore. Njen nastanek je prav tako povezan s pojavom bakterij, ki niso domače v tankem črevesu in tam sploh ne bi smele bivati. Včasih se to zgodi, ko pride do prehoda bakterij iz debelega črevesa oziroma želodca v tanko črevo. Posledično se gube in resice tankega črevesja lahko vnamejo, kar privede do vnetja in v nekaterih primerih do tako imenovanega sindroma popuščanja črevesa (ang. leaky gut).
Do tega sindroma pride, ko so poškodbe sten tankega črevesa tako velike, da začne prepuščati. Naš prebavni trakt tako ‘pobegne’ v krvni obtok, kar lahko privede do alergij.
Prav tako se hranila iz zaužite hrane nepravilno absorbirajo, posledica pa je pomanjkanje pomembnih beljakovin, mineralov in vitaminov, ki so ključni za kakovostno življenje.
Načrt ukrepanja
Razumevanje vloge preiskave črevesnega mikrobioma je ključnega pomena pri obvladovanju SIBO:
Vrste terapij
Vibrium, vrhunski center celostnega zdravljenja in funkcionalne medicine, ponuja širok spekter zdravstvenih storitev, vključno s 5 različnimi diagnostičnimi preiskavami in 11 različnimi terapijami, namenjenimi učinkovitemu obvladovanju številnih bolezenskih stanj.
Niste prepričani, katero terapijo izbrati?
Pišite nam, z veseljem Vam bomo pomagali izbrati najbolj ustrezno možnost.