Zdravje možganov
Zdravje možganov je glavno za kognitivno delovanje, čustveno stabilnost in splošno dobro počutje. Ohranjanje zdravih možganov vključuje redno telesno in duševno aktivnost, uravnoteženo prehrano bogato z antioksidanti, omega-3 maščobnimi kislinami in vitamini, ter ustrezno hidracijo.
Izogibanje kajenju, prekomernemu uživanju alkohola in obvladovanje stresa prav tako pripomorejo k zdravju možganov. Redni zdravstveni pregledi in spremljanje kognitivnih funkcij so pomembni za zgodnje odkrivanje nevrodegenerativnih bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen in Parkinsonova bolezen.
Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je progresivna nevrodegenerativna bolezen, ki povzroča postopno izgubo spomina, spremembe v vedenju in upad kognitivnih sposobnosti. Najpogosteje prizadene starejše odrasle in je najpogostejša oblika demence.
Za bolezen je značilno kopičenje beljakovinskih plakov (beta-amiloid) in prepletenih vlaken (tau proteini) v možganih, kar vodi do propada možganskih celic in izgube možganskega tkiva. Simptomi vključujejo:
Vzroki vključujejo kombinacijo s starostjo povezanih sprememb v možganih, skupaj z genetskimi, okoljskimi in življenjskimi dejavniki. Pomen katerega koli od teh dejavnikov pri povečanju ali zmanjšanju tveganja za Alzheimerjevo bolezen se lahko razlikuje od osebe do osebe.
Trenutno ni zdravila za Alzheimerjevo bolezen, vendar so na voljo zdravila in terapije, ki lahko upočasnijo napredovanje simptomov in izboljšajo kakovost življenja bolnikov in njihovih skrbnikov.
Funkcionalna medicina obravnava Alzheimerjevo bolezen kot kompleksno stanje, ki ga lahko sprožijo različni telesni in okoljski dejavniki. Poudarek je na identifikaciji osnovnih vzrokov, ki vključujejo prehranske dejavnike, vnetja, oksidativni stres, genetsko predispozicijo in okoljske sprožilce, kot so toksini. Pomembno vlogo igra tudi črevesni mikrobiom, saj obstaja močna povezava med zdravjem črevesja in delovanjem možganov.
Funkcionalna medicina poudarja uporabo antioksidantov, ki lahko zaščitijo možgane pred oksidativnim stresom, molekularnega vodika ter prehranskih dopolnil, kot so omega-3 maščobne kisline, ki lahko lahko pomembno vplivajo na delovanje možganov.
Načrt ukrepanja
Pristop funkcionalne medicine poudarja pomen prepoznavanja osnovnih neravnovesij, ki lahko prispevajo h kognitivnemu upadu.
S spodbujanjem samoregulacije želimo optimizirati zdravje možganov z mešanico inovativnih znanosti in individualne podpore. K Alzheimerjevi bolezni in zdravju možganov pristopamo celovito in integrativno ter se osredotočamo na:
Podrobno celostno oceno telesnega stanja
Pregled anamneze, življenjskega sloga in okoljskih dejavnikov za identifikacijo možnih dejavnikov, ki prispevajo k kognitivnemu upadu.
Napredno diagnostiko
Uporaba celostne ocene telesnega stanja in laboratorijskega testiranja za globlji vpogled v zdravje možganov. S pregledom telesnega stanja se usmerimo v neravnovesja in nespecifične vnetne procese v telesu, saj je nevrovnetje pomembna značilnost Alzheimerjeve bolezni. Kronično vnetje v možganih lahko poškoduje nevrone in prispeva k nastanku amiloidnih plakov in povišanih vrednosti beljakovine tau, ki so značilne značilnosti tega stanja.
Analizo mikrobioma črevesno-možganska os
Stanje črevesnega mikrobioma lahko pomembno vpliva na vnetje in nevrodegeneracijo pri Alzheimerjevi bolezni. Disbioza v črevesju lahko povzroči sistemsko vnetje, kar lahko prispeva k napredovanju stanja.
Prilagojenimi protokoli
Izdelava individualiziranih načrtov zdravljenja, ki lahko vključujejo prehranske strategije, kognitivno terapijo in prilagoditve življenjskega sloga.
Podporo in stalno oskrbo
Zagotavljanje stalne oskrbe in podpore bolnikom in njihovim družinam skozi vsako fazo njihovega zdravstvenega stanja.
ADHD
ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo) je nevrovedenjska motnja, ki vpliva na pozornost, koncentracijo, impulzivnost in hiperaktivnost. Najpogosteje se diagnosticira v otroštvu, lahko pa traja tudi v odraslo dobo.
Zanjo so značilne težave s pozornostjo, hiperaktivnostjo in impulzivnostjo. Ljudje z ADHD imajo pogosto težave s koncentracijo, organizacijo nalog, vztrajnostjo pri dejavnostih in lahko hitro postanejo nemirni ali impulzivni.
Kaj vpliva na razvoj ADHD?
Točen vzrok ADHD ni znan, vendar se verjame, da gre za kombinacijo genetskih, okoljskih in nevroloških dejavnikov.
Funkcionalna medicina obravnava ADHD bolezen kot kompleksno stanje, ki ga lahko sprožijo različni telesni in emocionalni dejavniki.
Poudarek je na identifikaciji osnovnih vzrokov, ki vključujejo prehranske dejavnike, vnetja, oksidativni stres, genetsko predispozicijo in okoljske sprožilce, kot so toksini. Pomembno vlogo igra tudi črevesni mikrobiom, saj obstaja močna povezava med zdravjem črevesja in delovanjem možganov.
Funkcionalna medicina poudarja uporabo klinične hipnoterapije za zmanjšanje simpatičnega živčnega sistema, antioksidantov, ki lahko zaščitijo možgane pred oksidativnim stresom, molekularnega vodika ter prehranskih dopolnil, kot so omega-3 maščobne kisline, ki lahko lahko pomembno vplivajo na delovanje možganov.
Načrt ukrepanja
Za uspešno obvladovanje ADHD se poslužujemo nabora individualiziranih terapij:
Depresija
Depresija je prava duševna motnja, ki spremeni naše doživljanje, čustvovanje in vedenje. Depresijo povezujemo s funkcionalnimi in strukturnimi spremembami v možganih.
Prepoznavanje simptomov depresije:
Načrt ukrepanja
Naredite prvi pogumni korak k močnemu psihofizičnemu stanju. Najboljše rezultate dosegamo s kombinacijo terapij, prilagojenih vsakemu posamezniku:
Glavobol
Glavobol je bolečina, ki jo zaznavamo v področju glave in spada med najpogostejše zdravstvene težave. Je več kot le bolečina; so signali Vašega telesa po ravnovesju in pozornosti. Poznamo več kot 200 različnih vrst glavobolov, najpogostejši obliki sta tenzijski glavobol in migrena.
Poznamo več kot 200 različnih vrst glavobolov, najpogostejši obliki sta tenzijski glavobol in migrena.
Načrt ukrepanja
Migrena
Migrena je kronična nevrološka bolezen, ki povzroči začasno povečanje vzdraženosti živčevja in se kaže v ponavljajočih se epizodah hudih glavobolov.
Ta bolečina je običajno pulzirajoča, enostranska in pogosto jo spremljajo simptomi, kot so slabost, bruhanje, občutljivost na svetlobo in zvok ter včasih auro. So signali Vašega telesa po ravnovesju in pozornosti.
Točen vzrok migrene ni znan, vendar se verjame, da gre za kombinacijo genetskih, okoljskih in nevroloških dejavnikov. Sprožilci so lahko stres, določena živila in pijače, slaba kvaliteta spanja, hormonske spremembe in vremenske spremembe.
Načrt ukrepanja
Funkcionalna medicina obravnava migrene kot kompleksno stanje, ki ga lahko sprožijo različni telesni in okoljski dejavniki. Poudarek je na identifikaciji osnovnih vzrokov, ki vključujejo prehranske dejavnike, vnetja, oksidativni stres, genetsko predispozicijo in okoljske sprožilce, kot so toksini. Prehranski sprožilci, kot so gluten, mlečni izdelki, predelana hrana in sladkor, so pogosto povezani z migrenami.
Pomembno vlogo igra tudi črevesni mikrobiom, saj obstaja močna povezava med zdravjem črevesja in delovanjem možganov. Funkcionalna medicina poudarja uporabo antioksidantov, ki lahko zaščitijo možgane pred oksidativnim stresom, ter po potrebni specifičnih prehranskih dopolnil, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje možganov.
Poleg tega se osredotoča na zmanjšanje vnetij, umiritev simpatičnega živčnega sistema in uporabo tehnik sproščanja za celostno obravnavo migren in izboljšanje kakovosti življenja. Nudimo Vam različne terapevtske pristope:
Nevrološke motnje
Nevrološke motnje so bolezni možganov, hrbtenjače in živcev, ki lahko vplivajo na delovanje telesa. Te motnje lahko vključujejo širok spekter stanj, kot so epilepsija, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, migrena in nevropatija.
Simptomi nevroloških motenj se lahko zelo razlikujejo glede na specifično motnjo, vendar lahko vključujejo glavobole, otrplost ali mravljinčenje, mišično oslabelost, težave z gibanjem, izgubo spomina, spremembe vida, težave z govorom in koordinacijo ter napade.
Vzroki nevroloških motenj so lahko genetski, prirojeni, infekcijski, degenerativni, travmatični ali povezani z avtoimunskimi boleznimi. Nekatere motnje so posledica kombinacije dejavnikov, vključno z okoljskimi vplivi in življenjskim slogom.
Načrt ukrepanja
Najpogostejše nevrološke bolezni, ki jih obravnavamo v Vibrium centru so multipla skleroza (MS), epilepsija, Parkinsonova bolezen in Alzheimerjeva bolezen. Prizadevamo si ne le ublažiti njihove simptome, temveč tudi odpraviti temeljna neravnovesja, ki prispevajo k tem boleznim.
Naše integrativne strategije za nevrološka stanja:
Celostna ocena telesnega stanja
Določitev osnovnih neravnovesij v telesu in vnetij, ki lahko poslabšajo nevrološke simptome.
Terapija nevronske stimulacije
Terapija spodbuja dendritično aktivnost na koncu vsakega nevrona v možganih. Povečana aktivnost dendritov omogoča boljšo obdelavo informacij in izboljša številne specifične možganske funkcije. Stimulira dendrite z monokromatsko svetlobo, ki lahko prodre skozi kožo, ker je razdeljena na snope, manjše od 14 nanometrov. To edinstveno švedsko tehnologijo uporabljamo sočasno z celično terapijo.
Celična terapija za izboljšanje funkcije mitohondrijev v telesu
Terapija neposredno vpliva na celično zdravje in mitohondrijsko funkcijo. To je najsodobnejši sistem pulzirajočega magnetnega polja, ki ustvarja polje z edinstvenimi frekvencami in valovanji za optimalen učinek na Vaše telo.
Biofeedback terapija
Terapija s prilagojenimi binauralnimi frekvencami vpliva na modulacijo fizioloških procesov (npr. pri eplepsiji).
Gibanje in vadba
Prilagojene vadbe joge in pilatesa, ki upoštevajo individualne telesne omejitve in izboljšajo mobilnost.
Preiskava mikrobioma
Povezava med črevesnim mikrobiomom in nevrološkimi stanji, kot so Parkinsonova bolezen, multipla skleroza (MS) in Alzheimerjeva bolezen, je področje aktivnih raziskav. Os črevesje-možgani, dvosmerni komunikacijski sistem med črevesjem in možgani, se vedno bolj priznava kot potencialni vpliv na nevrološko zdravje.
Mikrobiom in nevrološka stanja
Načini, na katere je lahko črevesni mikrobiom povezan s temi nevrološkimi stanji:
1. Vnetje in modulacija imunskega sistema
Črevesni mikrobiom igra ključno vlogo pri uravnavanju imunskega sistema. Neravnovesja v črevesni mikrobioti lahko povzročijo povečano vnetje, ki prispeva k nevrološkim boleznim, kot sta MS in Parkinsonova bolezen.
2. Mikrobni metaboliti in nevrotransmiterji
Črevesne bakterije proizvajajo različne metabolite, vključno s kratkoverižnimi maščobnimi kislinami (SCFA) in nevrotransmiterji. Te spojine lahko vplivajo na lokalno delovanje črevesja in imajo sistemske učinke, ki lahko vplivajo na možgane in ravnovesje nevrotransmiterjev.
3. Črevesna prepustnost
Motnje v celovitosti črevesne pregrade, običajno imenovane “sindrom puščajočega črevesja”, lahko omogočijo prehod snovi iz črevesja v krvni obtok. To lahko sproži imunski odziv in vnetje, kar lahko prispeva k nevrološkim boleznim.
4. Alfa sinuklein in Parkinsonova bolezen
Alfa-sinuklein, beljakovina, povezana s Parkinsonovo bolezijo, lahko potuje iz črevesja v možgane skozi vagusni živec. Spremembe v sestavi črevesnega mikrobioma lahko vplivajo na agregacijo alfa-sinukleina in prispevajo k patologiji Parkinsonove bolezni.
5. Molekularna mimikrija in avtoimunost
Molekularna mimikrija je pojav, pri katerem lahko podobnosti med mikrobnimi in človeškimi beljakovinami vodijo do avtoimunega odziva, ki cilja na oba. Pri avtoimunskih stanjih, kot je MS, je eden od raziskovanih mehanizov molekularna mimikrija s črevesnimi mikrobi.
6. Nevrovnetje in Alzheimerjeva bolezen
Kronično nevrovnetje je značilna lastnost Alzheimerjeve bolezni. Neravnovesja v mikrobiomu črevesja lahko prispevajo k sistemskemu vnetju, kar lahko vpliva na nevrovnetje in napredovanje Alzheimerjeve bolezni.
7. Vpliv na mikroglijo
Mikroglija, imunske celice centralnega živčnega sistema, igrajo vlogo pri ohranjanju zdravja možganov. Disregulacija črevesnega mikrobioma vpliva na delovanje mikroglije, kar vpliva na nevrovnetje in nevrodegenerativne procese.
Okrevanje po možganski kapi
Po možganski kapi določen del možganov odmre. To se lahko zgodi kjerkoli v možganih, zato simptomi niso enako izraženi. Ker je obseg odmrlega tkiva različno velik, so posledično prizadeti različni deli možganov, v večjem ali manjšem obsegu. Temu primerno je potrebno prilagoditi tudi okrevanje.
Okrevanje po možganski kapi lahko poteka različno dolgo. Še vedno ne vemo vsega o tem, kako možgani nadomestijo škodo, ki jo je povzročila možganska kap. V nekaterih primerih so lahko možganske celice začasno poškodovane, a so žive in sčasoma spet bolj ali manj normalno delujejo. V drugih primerih lahko možgani reorganizirajo svoje lastno delovanje in kak predel možganov prevzame vlogo predela, ki je poškodovan.
Načrt ukrepanja
Naši intergrativni terapevtski pristopi odlično dopolnjujejo konvencionalnine pristope zdravljenja po možganski kapi. Kljub temu pa funkcionalna medicina ni nadomestilo za akutno zdravstveno oskrbo ali rehabilitacijo po možganski kapi.
Okrevanje po možganski kapi je večplastno, zato za doseganje najboljših rezultatov zahteva kombinacijo konvencionalne medicinske obravnave in celostnega zdravljenja. S kombinacijo obeh lahko utremo pot do najboljšega okrevanja po možganski kapi.
Ključne komponente našega programa okrevanja po kapi lahko vključujejo:
Hiperbarična kisikova komora
Kako hiperbarična kisikova komora (HBOT) pospeši okrevanje po možganski kapi:
1. Deluje protivnetno
S povečanjem dovajanja kisika v tkiva, zlasti na območjih z ogroženim pretokom krvi (kot so tista, ki jih je prizadela možganska kap), lahko HBOT pomaga zmanjšati vnetje. Kronično vnetje je pogosta posledica možganske kapi in ublažitev tega vnetnega odziva je ključnega pomena za optimalno okrevanje.
2. Izboljša dostavo kisika v tkiva
V HBOT se atmosferski tlak poveča, kar povzroči, da se v pljučih zbere več kisika, kot bi ga bilo mogoče z vdihavanjem čistega kisika pri normalnem zračnem tlaku. To s kisikom bogato okolje lahko izboljša dostavo kisika do poškodovanih tkiv, kar lahko podpira proces celjenja in zmanjša vnetje.
3. Spodbuja angiogenezo
HBOT lahko spodbudi nastanek novih krvnih žil, proces, znan kot angiogeneza. To je lahko koristno pri okrevanju po možganski kapi, saj izboljša pretok krvi na poškodovanih območjih in olajša dostavo hranil in kisika.
4. Zaščiti možgansko tkivo
HBOT ima lahko nevroprotektivne učinke. S povečanjem ravni kisika v možganih lahko HBOT pomaga zaščititi nevrone pred nadaljnjimi poškodbami in podpira preživetje možganskega tkiva, ki ga je prizadela možganska kap.
5. Modulira imunski odziv
HBOT lahko modulira imunski odziv in vpliva na aktivnost imunskih celic, ki sodelujejo pri vnetju. Ta modulacija lahko prispeva k bolj nadzorovanemu in uravnoteženemu imunskemu odzivu po možganski kapi.
Vrste terapij
Vibrium, vrhunski center celostnega zdravljenja in funkcionalne medicine, ponuja širok spekter zdravstvenih storitev, vključno s 5 različnimi diagnostičnimi preiskavami in 11 različnimi terapijami, namenjenimi učinkovitemu obvladovanju številnih bolezenskih stanj.
Niste prepričani, katero terapijo izbrati?
Pišite nam, z veseljem Vam bomo pomagali izbrati najbolj ustrezno možnost.
Bioresonanca
Medicinska termografija
Hiperbarična kisikova terapija
Terapija celične regulacije
Biofeedback terapija
Terapija z dušikovim oksidom
Pulzna papimi terapija
Klinična hipnoterapija
Nevronska stimulacija
Ionska očiščevalna kopel
Foto plazemska terapija
