Bolezen se lahko razvije postopoma ali nenadoma, simptomi pa se pogosto poslabšajo z leti, čeprav se lahko pri nekaterih bolnikih pojavijo tudi obdobja izboljšanja. Pomembno je prepoznati znake in simptome revmatoidnega artritisa že v zgodnjih fazah, saj zgodnja diagnoza in ustrezno zdravljenje lahko bistveno vplivata na potek bolezni in kakovost življenja bolnika.

Razumevanje revmatoidnega artritisa

Revmatoidni artritis je kronična vnetna bolezen, ki prizadene sklepe in povzroča bolečino, oteklino ter okorelost, hkrati pa lahko vpliva tudi na druge dele telesa, vključno s kožo, očmi, pljuči in srcem. Gre za napredujočo avtoimunsko bolezen, pri kateri imunski sistem napade zdravo tkivo, predvsem sklepe. Čeprav se revmatoidni artritis pogosto začne s subtilnimi simptomi, lahko napreduje v resno stanje, ki omejuje gibljivost in zmanjša kakovost življenja.

Simptomi vključujejo otekanje sklepov, okorelost sklepov ter bolečine v sklepih, zlasti v dlaneh, zapestjih in stopalih. Glavni vzroki bolezni so avtoimunski zagon v telesu, težave s prebavili, neravnovesje črevesne flore in stres. Pravočasna diagnoza in ustrezno zdravljenje sta ključna za preprečevanje trajnih poškodb sklepov in obvladovanje simptomov.

Vzroki za revmatoidni artritis

Revmatoidni artritis (RA) je kompleksna bolezen, katere natančen vzrok še ni povsem znan, vendar raziskave kažejo na več dejavnikov, ki lahko prispevajo k njegovemu razvoju in napredovanju. Med najpomembnejše vzroke spadajo genetika, okoljski dejavniki, hormoni, avtoimunski mehanizmi, okužbe in pomanjkanje določenih mikronutrientov.

• Genetika

Genetski dejavniki igrajo pomembno vlogo pri razvoju revmatoidnega artritisa. Dokazano je, da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k tej bolezni zaradi specifičnih genov, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema. Ljudje, ki imajo družinsko anamnezo RA, imajo večje tveganje za razvoj bolezni, saj so ti geni povezani s povečanim tveganjem za imunske motnje.

• Okoljski dejavniki

Okoljski dejavniki, kot so kajenje, okužbe in stres, lahko močno vplivajo na razvoj revmatoidnega artritisa. Kajenje je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja, saj poškoduje imunski sistem in poveča vnetje v telesu. Znanstveno je dokazano, da tudi stres pomembno prispeva k razvoju RA, saj kronični stres poveča dovzetnost za avtoimunske bolezni. Okužbe lahko sprožijo imunski odziv, ki v nekaterih primerih vodi do napačnega napada na lastna tkiva. (Vir: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17709949/)

• Hormoni

Hormoni, zlasti estrogen, igrajo pomembno vlogo pri razvoju RA, saj so ženske pogosteje prizadete kot moški. Menopavza, ki prinese padec ravni estrogena, lahko poslabša simptome in poveča tveganje za razvoj bolezni. Hormonske spremembe lahko vplivajo na delovanje imunskega sistema, kar vodi do povečanega vnetja in avtoimunskih odzivov.

• Avtoimunski mehanizmi

RA je avtoimunska bolezen, kar pomeni, da imunski sistem napačno napade lastna tkiva, zlasti sklepno ovojnico, kar povzroči vnetje in poškodbe sklepov. Ta napačni imunski odziv je pogosto povezan z genetskimi dejavniki, vendar ga lahko sprožijo tudi okoljski dejavniki, kot so okužbe in stres.

• Okužbe

Okužbe, kot so Epstein-Barr virus (EBV), Borrelia (ki povzroča boreliozo), alfa herpes virus in drugi patogeni, lahko sprožijo ali poslabšajo RA. Poleg tega je vnetje mehurja, ki ga povzroča bakterija Proteus mirabilis, povezano z razvojem te bolezni. Okužbe lahko sprožijo imunski sistem, da napade lastna tkiva, kar vodi do avtoimunskega odziva. Tudi bolezni dlesni, kot je parodontoza, lahko pomembno poslabšajo revmatoidni artritis. Kronična vnetja v ustni votlini lahko povečajo splošno vnetno stanje telesa, kar vodi do poslabšanja simptomov RA.

• Pomanjkanje določenih mikronutrientov

Pomanjkanje nekaterih mikronutrientov, kot je vitamin D, je pogosto pri ljudeh z RA. Vitamin D ima ključno vlogo pri delovanju imunskega sistema, njegovo pomanjkanje pa lahko poveča tveganje za avtoimunske bolezni in poslabša simptome. Prav tako so pomembni tudi drugi mikronutrienti, kot so omega-3 maščobne kisline, vitamin C, cink in selen, ki lahko pomagajo zmanjšati vnetje in izboljšati imunski odziv. (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3539179/)

Znaki in simptomi bolezni

Revmatoidni artritis pogosto poteka blago in počasi napreduje, včasih pa se lahko bolezen za daljše obdobje celo sama umiri. V hujših primerih, ki so na srečo redkejši, pa bolezen hitro napreduje in se poslabša.

Zgodnji znaki: Bolečina in oteklina v majhnih sklepih (npr. prsti, zapestja), jutranja okorelost, utrujenost.

Napredni simptomi: Deformacije sklepov, izguba gibljivosti, pekoča bolečina.

Sistemski simptomi: Utrujenost, izguba telesne teže, zvišana telesna temperatura, slabokrvnost (anemija), težave s spominom, težave z dlesnimi.

Splošni simptomi vključujejo tudi slabo počutje, izgubo apetita, hujšanje in manj pogosto rahlo povišano telesno temperaturo. Slabokrvnost (anemija) lahko dodatno poslabša splošno počutje. Nekateri bolniki razvijejo podkožne revmatoidne vozliče, ki se najpogosteje pojavijo nad komolci, lahko pa tudi nad drugimi sklepi.

Redko lahko revmatoidni artritis povzroči vnetje osrčnika (perikarditis), rebrne mrene (plevritis) ali pljučnega tkiva (pnevmonitis). Možen je tudi pojav suhih ust ali oči, kar imenujemo sindrom suhih sluznic ali pridruženi (sekundarni) Sjögrenov sindrom, pri katerem se lahko pojavijo tudi nenormalnosti v krvi. V zelo redkih primerih se razvije vnetje malih žil (vaskulitis), ki lahko povzroči izpuščaje, površinske ali globlje razjede, predvsem na koži nog.

Bolezen se običajno začne počasi, največkrat z bolečinami v sklepih, ki jim sledijo otekanje sklepov (artritis), zlasti zapestij in malih sklepov rok, redkeje nog. Sklepi so lahko toplejši od okolice, artritis pa je praviloma simetričen. Izbruh bolezni z vpletenostjo velikih sklepov je redek, običajno pa se pojavi močna in stalna bolečina, ki doseže vrhunec zgodaj zjutraj. Značilna je jutranja okorelost, ki traja več kot eno uro.

Prisotni so lahko tudi sistemski znaki, kot so utrujenost, izguba apetita, znojenje in nespečnost. Revmatoidni artritis lahko prizadene tudi druge organske sisteme, vključno s srcem, pljuči, očmi in zelo redko jetri, ledvicami ter prebavili. Hrbtenica na začetku bolezni praviloma ni prizadeta. Če bolezni ne zdravimo, lahko privede do deformacij sklepov prstov rok (oblika labodjega vratu ali urnega stekelca), sprememb na kolenih in komolcih ter poškodb obsklepnih struktur in tetiv. Pri 20 do 30 % serološko pozitivnih bolnikov (pozitiven revmatoidni faktor – RF) se lahko razvijejo revmatoidni vozliči.

Razlika med RA in drugimi oblikami artritisa (npr. osteoartritis)

Revmatoidni artritis (RA) je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napada zdrave sklepe. Za RA je značilno, da običajno prizadene sklepe simetrično, kar pomeni, da so prizadeti sklepi na obeh straneh telesa, na primer oba zapestja ali obe roki. Bolezen se pogosto začne počasi, pri čemer se zjutraj pojavi okorelost, ki traja več kot eno uro. Bolečina pri RA je običajno huda in stalna, pogosto doseže vrhunec zjutraj. Prizadeti so majhni sklepi rok, zapestja in manj pogosto noge, pri čemer so sklepi toplejši od okolice. Poleg lokalnih simptomov so prisotni tudi sistemski simptomi, kot so utrujenost, izguba apetita, hujšanje, povišana telesna temperatura in slabokrvnost. Sčasoma lahko RA povzroči deformacije sklepov, kot so labodji vrat ali urne stekelce, ter povezana stanja, kot so sindrom suhih sluznic (Sjögrenov sindrom), vnetje osrčnika (perikarditis) in vaskulitis.

Osteoartritis (OA) je degenerativna bolezen sklepov, povezana s staranjem in obrabo hrustanca. OA običajno prizadene sklepe asimetrično, kar pomeni, da je lahko prizadet le en sklep ali le ena stran telesa, na primer kolena, boki ali hrbtenica. Bolezen napreduje postopoma brez značilne jutranje okorelosti. Bolečina pri OA se pogosto povečuje s telesno aktivnostjo in se izboljša s počitkom. Oteklina pri OA se običajno pojavi ob naporu in prizadene predvsem velike sklepe, medtem ko so pri RA pogosto prizadeti majhni sklepi rok. Sistemski simptomi pri OA so manj izraziti v primerjavi z RA, saj OA bolj vpliva na lokalno območje sklepov brez širših sistemskih težav. Sčasoma se pri OA lahko pojavijo kostne izrastke (osteofiti), vendar deformacije sklepov niso tako izrazite kot pri RA.

Kako si lahko pomagate sami? 

Zaradi zapletenih in še vedno v celoti nepojasnjenih vzrokov za razvoj patoloških sprememb (etiopatogeneze) ter dolgotrajnega, pogosto dosmrtnega poteka revmatoidnega artritisa, je zdravljenje te bolezni zelo kompleksno. Cilj zdravljenja je doseči začasno izboljšanje bolezni (remisijo) in omogočiti bolniku, da se vrne na delovno mesto ter živi čim bolj običajno življenje. Pomemben pogoj za uspešno zdravljenje je zgodnja postavitev diagnoze.

Aktivnost bolezni se ocenjuje z mednarodno validiranimi kazalniki. Ta ocena temelji na pregledu 28 sklepov, pri katerih se ocenjuje bolečina na pritisk in oteklina, upošteva pa tudi hitrost sedimentacije eritrocitov in bolnikovo splošno oceno aktivnosti bolezni na lestvici od 1 do 100.

Splošni ukrepi

• Opustitev nezdravih navad: Na primer kajenje in prekomerno uživanje alkohola.
• Znižanje telesne teže in redna telesna aktivnost: Pomembno je, da bolniki ostanejo fizično aktivni, saj gibanje pomaga ohranjati gibljivost sklepov.
• Stalno zdravstveno izobraževanje: Bolnik mora biti seznanjen z možnostmi in omejitvami zdravljenja.
• Fizioterapija: Namenjene izboljšanju funkcionalnosti sklepov.
• Kirurško zdravljenje: V napredovalih fazah bolezni se lahko uporabi sinoviektomija (delna ali popolna odstranitev sinovijske membrane) ali vstavitev endoprotez pri deformantnih poznih oblikah bolezni.
• Informiranje bolnikov: Seznanitev bolnikov in njihovih svojcev z delovnimi omejitvami ter možnostmi rekreativne dejavnosti.

Zdravljenje z zdravili

• Nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID): Zmanjšujejo vnetje in bolečino.
• Kortikosteroidi: Sintetični hormoni, ki se uporabljajo za hitro zmanjšanje vnetja.
• Imunomodulirajoča zdravila (zdravila, ki spreminjajo potek bolezni): Sem sodijo sintezna zdravila, kot so metotreksat, sulfasalazin, antimalariki, leflunomid, biološka zdravila (protitelesa proti vnetnim molekulam, kot so interlevkini) in tarčna sintezna zdravila (zaviralci znotrajceličnih encimov, pomembnih za aktivacijo vnetja).

Druge oblike zdravljenja in podpora

• Fizioterapija: Pomembnost rednih vaj za ohranjanje gibljivosti, moči in funkcionalnosti sklepov.
• Prehrana in prehranski dodatki: Priporoča se uživanje protivnetnih živil, kot so omega-3 maščobne kisline in kurkuma, ter izogibanje provnetnim živilom, kot so rafinirani sladkorji.
• Upravljanje stresa: Sprostitvene tehnike, kot so meditacija in joga, lahko pomagajo zmanjšati simptome RA, saj ima stres pomemben vpliv na potek bolezni.

Ta celostni pristop k zdravljenju revmatoidnega artritisa pomaga zmanjšati simptome, upočasniti napredovanje bolezni in izboljšati kakovost življenja bolnikov.

Kako vam pri revmatoidnem artritisu pomagamo v Vibriumu?

V Vibriumu nudimo različne terapije, ki temeljijo na celostnem pristopu k zdravljenju revmatoidnega artritisa. Naše metode vključujejo tako najsodobnejše tehnološke pristope kot tudi naravne in neinvazivne terapije, ki pomagajo pri obvladovanju simptomov, zmanjševanju vnetij in spodbujanju regeneracije telesa.

Medicinska termografija

Medicinska termografija je neinvazivna metoda za odkrivanje vnetnih procesov v telesu. S pomočjo infrardeče kamere zaznava temperaturne vzorce na površini kože, kar omogoča zgodnje odkrivanje vnetij, motenj v prekrvavitvi in drugih zdravstvenih težav. Ta metoda je izjemno koristna, saj lahko prepozna vnetja še preden se pojavijo vidni znaki na telesu. V Vibriumu uporabljamo celosten pristop k termografiji, pri katerem pregledamo več telesnih regij, kar omogoča bolj natančno diagnostiko in ciljno zdravljenje vnetnih procesov. Medicinska termografija je varna metoda, brez sevanja, ki je primerna za širok spekter ljudi.

Fotoplazemska terapija

Fotoplazemska terapija je metoda, ki pomaga odpravljati vzroke za vnetje sklepov zaradi okužb, kot so Borelioza, Epstein-Barr virus (EBV) in drugi patogeni. S specifičnimi frekvencami, usmerjenimi proti virusom, bakterijam in mikroorganizmom, povzroči strukturni stres in smrt teh patogenov, ne da bi pri tem poškodovala zdrave celice. Ta terapija se priporoča kot podpora zdravljenju z antibiotiki, pri odpravljanju kroničnih virusnih vnetij in preprečevanju razmnoževanja nevarnih patogenov. Terapija je varna in učinkovita, saj deluje na frekvencah, ki so bistveno nižje od tistih, ki vplivajo na človeške celice.

Papimi terapija

Papimi terapija temelji na načelu ionske indukcije in uporablja pulzirajoča elektromagnetna polja (PEMF) za aktiviranje regenerativnih sposobnosti celic. S kratkimi impulzi, ki prodrejo do 20 cm globoko v tkiva, spodbujamo poškodovane celice in zvišujemo njihov membranski potencial, kar izboljšuje njihovo vitalnost. Ta terapija pomaga pri lajšanju bolečin, zmanjševanju vnetij in pospeševanju regeneracije celic, ter se uporablja pri številnih zdravstvenih težavah, kot so revmatoidni artritis, osteoporoza, fibromialgija in mnoge druge.

Hiperbarična kisikova terapija (HBOT)

Hiperbarična kisikova terapija je znanstveno dokazano učinkovita metoda za zmanjševanje simptomov in napredovanja revmatoidnega artritisa. Med terapijo se v telo pod povečanim tlakom dovaja višja koncentracija kisika, kar omogoča celicam, da absorbirajo več kisika in izboljšajo svojo funkcijo. HBOT spodbuja regeneracijo tkiv, zmanjšuje vnetja, lajša bolečine in izboljšuje splošno počutje. Pomaga pri zmanjševanju utrujenosti, pospešuje celjenje ran ter spodbuja naravne procese okrevanja in imunosti. (Vir: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/36820805/)

Revmatoidni artritis je kompleksna bolezen, ki zahteva celostni pristop k zdravljenju. Z zgodnjo diagnozo in pravočasnim zdravljenjem se lahko bistveno zmanjša vnetje, upočasni napredovanje bolezni in izboljša kakovost življenja bolnikov. Pomembno je, da se ljudje zavedamo simptomov in znakov revmatoidnega artritisa ter poiščemo strokovno pomoč že ob prvih znakih težav. Le s pravočasnim ukrepanjem in ustrezno podporo je mogoče doseči najboljše rezultate in bolnikom omogočiti čim bolj aktivno in zdravo življenje.

Za več informacij o celostnem zdravljenju in drugih naprednih metodah nas kontaktirajte v Vibrium centru funkcionalne medicine na telefon +386 41 972 777 ali nam pišite na info@vibrium.si. Naša strokovna ekipa vam bo z veseljem svetovala in odgovorila na vsa vaša vprašanja.