Mentalno zdravje
Mentalno zdravje je ključno za splošno dobro počutje in kakovost življenja. Ponuja temelj za soočanje z izzivi, obvladovanje stresa in učinkovito komuniciranje.
Depresija
Depresija je resno duševno zdravstveno stanje, ki ga zaznamujejo občutki žalosti, nizka motivacija, izguba zanimanja za dejavnosti, težave s spanjem in prehranjevanjem ter lahko vodi v težave pri vsakdanjem delovanju.
Depresijo povezujemo s funkcionalnimi in strukturnimi spremembami v možganih.
Simptomi depresije vključujejo:
Depresija se lahko razvije zaradi kombinacije genetskih, bioloških, psiholoških in okoljskih dejavnikov, vključno z genetskimi predispozicijami, nevrotransmiterskimi neravnovesji v možganih, stresom, travmo, pomanjkanjem socialne podpore in zlorabo substanc.
Diagnoza depresije temelji na kliničnem intervjuju in oceni simptomov s strani usposobljenega zdravstvenega delavca. Pogosto se uporabljajo diagnostični kriteriji iz Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders (DSM-5) ali Mednarodne klasifikacije bolezni (ICD-10). Vir: https://www.psychiatry.org/psychiatrists/practice/dsm
Spremembe življenjskega sloga, kot so redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana, dovolj spanja, izogibanje alkoholu in drogam ter učenje tehnik obvladovanja stresa in sprostitvenih tehnik lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov depresije.
Da, depresija lahko pomembno vpliva na vsakdanje življenje in delovno sposobnost. Posamezniki z depresijo se lahko soočajo s težavami v medosebnih odnosih, zaposlitvi, izobraževanju in splošnem funkcioniranju.
Depresija se od občasnega nizkega razpoloženja ali žalosti razlikuje po svoji trajnosti, intenzivnosti in vplivu na vsakdanje življenje. Medtem ko je občasno nizko razpoloženje normalno, depresija lahko traja tedne, mesece ali celo leta in zahteva strokovno obravnavo.
Da, depresija se lahko ponovno pojavi tudi po obdobju remisije. Pomembno je, da ostanete pozorni na morebitne znake ponovnega pojava depresije in se posvetujete s strokovnjakom, če se simptomi ponovno pojavijo.
Načrt ukrepanja
Depresija je ozdravljiva bolezen. Zgodnje prepoznavanje, ustrezno zdravljenje in podpora lahko pomagajo posameznikom pri obvladovanju simptomov in doseganju remisije, kjer simptomi postanejo obvladljivi ali celo izginejo.
Naredite prvi pogumen korak k močnemu psihofizičnemu stanju. Najboljše rezultate dosegamo s kombinacijo terapij, prilagojenih vsakemu posamezniku:
Anksioznost
Anksioznost je več kot le občutek stresa ali skrbi. To je naravni odziv telesa na stres, ki lahko včasih postane pretiran ali kroničen, kar vpliva na vsakodnevno delovanje in splošno dobro počutje. Ko se odziv ‘beg ali boj’ aktivira prepogosto, lahko tesnoba postane izčrpajoča, kar vodi v vrsto fizičnih, duševnih in čustvenih simptomov.
Simptomi anksioznosti vključujejo občutek tesnobe, nemira, napetosti, panične napade, težave s spanjem, težave s koncentracijo, srčne palpitacije, težave s prebavo in mišično napetost.
Anksioznost se lahko pojavi zaradi različnih dejavnikov, vključno z genetsko nagnjenostjo, stresnimi situacijami, travmami, hormonskimi spremembami, nevrološkimi spremembami v možganih in nekaterimi zdravili ali zdravstvenimi stanji.
Diagnoza anksioznih motenj temelji na oceni simptomov in kliničnem intervjuju s strani usposobljenega zdravstvenega delavca. Pomembno je izključiti druge zdravstvene pogoje, ki lahko povzročajo podobne simptome.
Spremembe življenjskega sloga, kot so redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, dovolj spanja, sprostitvene tehnike, kot je meditacija ali globoko dihanje, ter omejevanje kofeina in alkohola lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov anksioznosti.
Anksioznost je lahko povezana s fizičnimi boleznimi, kot so srčne bolezni, težave s ščitnico, diabetes, astma in prebavne motnje. Včasih lahko fizične bolezni povzročijo ali poslabšajo simptome anksioznosti.
Anksioznost je občutek pretiranega strahu ali skrbi, ki se lahko pojavi brez očitnega razloga. Strah pa je občutek, ki se pojavi kot odziv na dejansko ali domnevno nevarnost.
Genetski dejavniki lahko igrajo vlogo pri razvoju anksioznosti. Če imajo bližnji sorodniki anksiozne motnje, je večje tveganje, da se bolezen razvije tudi pri posamezniku.
Odpravljanje težav z anksioznostjo
Anksioznost je mogoče obvladati in zdraviti. Zgodnje prepoznavanje simptomov, ustrezno zdravljenje in podpora lahko pomagajo posamezniku pri obvladovanju anksioznih motenj in izboljšanju kakovosti življenja.
Zavedamo se, da so simptomi, kot je anksioznost, pogosto površinske manifestacije globjih neravnovesij. Naša strokovna ekipa Vam s pomočjo inovativne diagnostike in sodobnih terapevtskih pristopov oblikuje prilagojen načrt zdravljenja temeljnih vzrokov tesnobe. Nudimo:
Obsesivno kompuzivna motnja – OKM
Obsesivno-kompulzivne motnje (OKM) so duševna motnja, pri kateri posameznik doživlja obsesivne misli, ki so neprijetne in ponavljajoče se, ter kompulzije, ki so ponavljajoča se vedenja ali akcije, ki jih posameznik izvaja, da bi zmanjšal anksioznost, povezano z obsesijami.
Simptomi OKM vključujejo ponavljajoče se obsesivne misli, kot so strah pred umazanijo, obsedenost z redom ali simetrijo, obsedenost s strahovi pred škodo drugim, ter ponavljajoča se kompulzivna vedenja, kot so štetje, preverjanje, umivanje ali ponavljajoče se molitve.
Natančen vzrok OKM ni znan, vendar pa se domneva, da vključuje kombinacijo genetskih, nevroloških, okoljskih in psiholoških dejavnikov. Družinska zgodovina OKM ali drugih duševnih motenj lahko poveča tveganje za razvoj OKM.
Diagnoza OKM temelji na kliničnem intervjuju in oceni simptomov s strani usposobljenega zdravstvenega delavca. Pogosto se uporabljajo diagnostični kriteriji iz Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders (DSM-5).
Spremembe življenjskega sloga, vključno z redno telesno aktivnostjo, zdravo prehrano, dovolj spanja, sprostitvenimi tehnikami, kot je meditacija ali globoko dihanje, ter učenje tehnik obvladovanja stresa lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov OKM.
Da, OKM lahko pomembno vpliva na vsakdanje življenje posameznika, saj lahko omejuje delovno sposobnost, medosebne odnose, socialno življenje in splošno funkcioniranje.
Genetski dejavniki lahko igrajo vlogo pri razvoju OKM. Če ima nekdo družinsko zgodovino OKM ali drugih duševnih motenj, ima lahko večje tveganje za razvoj OKM.
OKM se lahko razlikuje od posameznika do posameznika, vendar lahko sčasoma postanejo simptomi hujši ali bolj obremenjujoči, če ne dobijo ustrezne obravnave. Zato je pomembno pravočasno poiskati pomoč in zdravljenje.
Odpravljanje težav z OKM
Čeprav OKM ni popolnoma ozdravljiva, lahko s pravočasno diagnozo in ustreznim zdravljenjem posameznik obvladuje simptome in doseže zmanjšanje anksioznosti ter izboljšanje kakovosti življenja.
Najboljše rezultate dosegamo s kombinacijo terapij, prilagojenih vsakemu posamezniku:
Žalovanje in ločitev
Žalovanje in ločitev sta stresna in globoko čustvena življenjska dogodka. Ne glede na to, ali gre za smrt ljubljene osebe ali konec pomembnega razmerja, so te izkušnje lahko težke. Čustveni odziv na te dogodke je globoko oseben in ni “pravega” načina za čustvovanje ali žalovanje.
Pomembno je zavedanje, da se lahko ob predelovanju izgube srečujemo z različnimi, včasih tudi nasprotujočimi čustvi, kar je naravno in pričakovano, razlog za skrb pa postane šele, če to resno ovira naše vsakodnevno delovanje.
Posamezniki se lahko spopadajo s svojim žalovanjem na različne načine, vključno s pogovorom s prijatelji ali družinskimi člani, iskanjem podpore v skupini za žalujoče, izražanjem čustev skozi umetnost ali pisanje dnevnika ter iskanjem profesionalne pomoči.
Najboljši način za pomoč žalujočemu je prisluhniti, biti sočuten in ponuditi praktično pomoč, kot je nakupovanje, priprava obrokov ali skrb za druge družinske člane. Pomembno je tudi omogočiti žalujočemu, da izrazi svoja čustva in občutke.
Spopadanje z ločitvijo ali razvezo je lahko težaven proces, ki vključuje žalovanje za koncem odnosa, sprejemanje sprememb v življenju in gradnjo novega identitete. Pomembno je poiskati podporo pri prijateljih, družini ali strokovnjaku za duševno zdravje.
Trajanje procesa ločitve je odvisno od posameznika in njihovega načina spopadanja s situacijo. Lahko traja nekaj mesecev ali celo let, preden se posameznik počuti bolj stabilen in pripravljen na nov začetek.
Pomembno je, da otrokom zagotovimo podporo, varnost in razumevanje v času ločitve staršev. Poslušanje njihovih čustev, ohranjanje rutine, spoštovanje stikov z obema staršema in zagotavljanje jasne komunikacije so ključni dejavniki pri pomaganju otrokom.
Če se težave s žalovanjem ali ločitvijo izkazujejo za preveč obremenjujoče ali trajajo dlje časa, je pomembno poiskati pomoč strokovnjaka za duševno zdravje. Psihoterapija, podporna skupina ali funkcionalna medicina, so lahko koristni načini obravnave.
Čeprav je proces žalovanja ali ločitve težak, mnogi posamezniki s časom najdejo nov smisel in srečo v svojem življenju. Pomembno je biti odprt za spremembe, vzeti si čas za ozdravitev in postaviti nove cilje za prihodnost.
Nudenje pomoči v procesu žalovanja
Naši specifični diagnostični pristopi nam omogočajo, da prepoznamo kognitivne, čustvene in telesne razloge za Vašo stisko, s čimer Vam zagotovimo prilagojeno vodenje, ki Vam pomaga pri procesu žalovanja:
Celostna ocena telesnega stanja
Upoštevamo mentalne, čustvene in fizične vidike, ki lahko prispevajo k Vaši čustveni stiski.
Individualne podpore v procesu žalovanja
Izkušnja vsake osebe, ki doživi izgubo je edinstvena, zato je naša strokovna podpora prilagojena Vašim individualnim potrebam.
Strokovna podpora v procesu zdravljenja
Podpora pri iskanju načinov, kako se spopasti z izzivi, razumeti svoja čustva in začeti proces zdravljenja.
Najboljši napredek v vašem počutju dosegamo z eno ali s kombinacijo večih metod:
Strahovi in fobije
Strahovi, čeprav so naravni, se lahko stopnjujejo in posegajo v naš duševni mir. Fobije s svojimi globoko zakoreninjenimi koreninami pogosto vodijo do izčrpavajočega izogibanja, kar ustvarja ovire za polno življenje in nam preprečije dostop do naših potencialov.
Strah je naraven odziv na nevarnost, medtem ko je fobija iracionalen strah, ki je preveč pretiran glede na dejansko nevarnost. Fobije lahko povzročijo intenzivno anksioznost in vedenjske reakcije, ki se izogibajo sprožilcem.
Najpogostejši strahovi in fobije vključujejo strah pred višino (akrofobija), strah pred pajki (arahnofobija), strah pred zaprtimi prostori (klaustrofobija), strah pred javnim nastopanjem (glosofobija) in strah pred letenjem (aviatofobija).
Strahove in fobije lahko povzročijo različni dejavniki, vključno z genetiko, prejšnjimi travmatičnimi izkušnjami, socializacijo, učenjem in biološkimi dejavniki, kot so nevrološke spremembe v možganih.
Pomembno je prisluhniti otrokovim strahovom, zagotoviti jim varno okolje, spodbujati pogovor o njihovih čustvih in ponuditi podporo ter razumevanje. Če so otrokovi strahovi motijo vsakdanje delovanje, je koristno poiskati pomoč strokovnjaka.
Da, strah pred neznanim je normalen odziv telesa na situacije, ki so nam neznane ali nepredvidljive. Vendar pa lahko pretiran, iracionalen strah pred neznanim povzroči težave, ki zahtevajo obravnavo.
Odpravljanje strahov in fobij
Najboljši napredek pri odpravljanju strahov in fobij dosegamo z eno ali s kombinacijo večih metod:
Panični napadi
Napadi panike so intenzivni valovi strahu in nelagodja, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja. V Vibriumu stremimo k odkrivanju zapletenih vzrokov za Vašimi paničnimi napadi.
Vzroki za panične napade niso natančno znani, vendar pa lahko vključujejo genetsko nagnjenost, nevrološke spremembe v možganih, stresne situacije, travme ali kombinacijo teh dejavnikov.
Panični napadi običajno trajajo od nekaj minut do pol ure, vendar se lahko simptomi postopoma umirijo prej ali pa vztrajajo dlje časa.
Čeprav se simptomi paničnega napada lahko zdijo podobni simptomom srčnega napada, kot so bolečine v prsih in hitro bitje srca, je pomembno, da poiščete zdravniško pomoč za pravilno diagnozo in zdravljenje.
Spopadanje s paničnimi napadi vključuje uporabo tehnik sproščanja, kot so globoko dihanje, meditacija ali vizualizacija, ter terapevtske metode, ki pomaga pri prepoznavanju in obvladovanju negativnih misli in vedenj.
Čeprav panični napadi sami po sebi niso ozdravljivi, jih je mogoče obvladovati in zdraviti s primernimi terapevtskimi pristopi, vključno s terapijo in včasih z zdravili, ki jih predpiše zdravnik.
Panični napadi so občasni občutki intenzivnega strahu ali nelagodja, medtem ko je generalizirana anksiozna motnja (GAM) kronična motnja, ki jo zaznamuje trajni občutek tesnobe in skrbi v vsakdanjem življenju.
Da, panični napadi lahko povzročijo fizične simptome, kot so bolečine v prsih, težko dihanje, tresenje, omotica, slabost, potenje in občutek izgube nadzora.
Družina in prijatelji lahko pomagajo osebi s paničnimi napadi tako, da ji nudijo podporo, razumevanje in spodbujajo iskanje pomoči strokovnjakov za duševno zdravje. Pomembno je biti sočuten in prisluhniti potrebam osebe v stiski.
Panični napadi sami po sebi niso znak resne fizične bolezni, vendar lahko povzročijo hude občutke nelagodja in stiske. Če se simptomi paničnih napadov pojavijo pogosto ali motijo vsakodnevno funkcijo, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč.
Odpravljanje paničnih napadov
Najboljše rezultate pri odpravljanju paničnih napadov dosegamo s kombinacijo individualiziranih terapij, vključno z:
Stres in čustvena napetost
Stres na vsakega posameznika vpliva drugače in se kaže v različnih fizičnih in čustvenih simptomih, ki lahko porušijo naše ravnovesje. Z razumevanjem teh manifestacij lahko oblikujemo celovit pristop k ponovni vzpostavitvi ravnovesja.
Znaki stresa vključujejo tesnobo, razdražljivost, nespečnost, utrujenost, težave s koncentracijo, spremembe v apetitu, bolečine v telesu in pogoste glavobole.
Trajanje stresa je odvisno od posameznika in vzrokov stresa. Stresna obdobja se lahko pojavijo začasno ali postanejo kronična, odvisno od tega, kako se posameznik spopada s stresorji.
Posamezniki se lahko spopadajo s stresom z uporabo tehnik sproščanja, kot so dihalne vaje in meditacija, vzpostavljanje zdravih meja, redna telesna aktivnost, pravilna prehrana in iskanje podpore pri prijateljih ali strokovnjakih za duševno zdravje.
Dolgotrajen ali kroničen stres lahko negativno vpliva na zdravje posameznika, vključno s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni, težavami s spanjem, depresijo, tesnobo in drugimi zdravstvenimi težavami.
Stres lahko povzroči številne fiziološke spremembe v telesu, vključno z povečanim srčnim utripom, povišanim krvnim tlakom, povečano ravnjo kortizola (stresnega hormona), oslabljeno imunsko funkcijo in težavami s prebavo.
Znaki prekomernega stresa vključujejo kronično utrujenost, razdražljivost, težave s spanjem, zmanjšano koncentracijo, spremembe v apetitu, pogoste glavobole ali bolečine v telesu ter težave s spominom.
Dolgotrajen stres lahko negativno vpliva na duševno zdravje posameznika, povečuje tveganje za razvoj depresije, tesnobe, paničnih napadov, posttravmatske stresne motnje (PTSM) in drugih duševnih motenj.
Če se simptomi stresa ne izboljšajo ali se poslabšajo, je pomembno poiskati strokovno pomoč pri terapevtu, svetovalcu ali zdravniku. Ti strokovnjaki lahko ponudijo podporo, nasvete in učinkovite terapevtske metode za obvladovanje stresa.
Odpravljanje stresa in čustvene napetosti
Najboljše rezultate pri odpravljanju stresa in čustvene napetosti dosegamo s kombinacijo individualiziranih terapij, vključno z:
Težave s spanjem in nespečnost
Neprespana noč sama po sebi še ne pomeni nespečnosti, kadar pa ta težava vztraja dlje časa, lahko govorimo o motnji spanja.
Poznamo več motenj spanja, med katerimi je najpogostejša prav nespečnost. Zanjo so značilne predvsem težave z zdrsom v spanec in njegovo vzdrževanje, vključno s prezgodnjim prebujanjem, ki je pogost spremljevalec depresije.
Še posebno problematična je kronična nespečnost, saj pomembno okvari kakovost življenja in škoduje zdravju.
Akutna nespečnost (kratkotrajna nespečnost, npr. kot posledica stresnih dogodkov) ni nevarna ne za duševnost in ne za zdravje. Vseeno pa vpliva na koncentracijo in poveča možnost napak pri delu, ki nastanejo zaradi napačnih odločitev ali slabega dela.
Spopadanje z nespečnostjo vključuje vzpostavitev zdravega spančnega ritma, izogibanje kofeinu in alkoholu pred spanjem, ustvarjanje prijetnega okolja za spanje, izvajanje sprostitvenih tehnik pred spanjem in iskanje pomoči strokovnjaka za spanje.
Da, dolgotrajna nespečnost lahko negativno vpliva na zdravje posameznika, povečuje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, debelosti, diabetesa, tesnobe, depresije in drugih zdravstvenih težav.
Spopadanje s stresom vključuje uporabo tehnik sproščanja, kot so dihalne vaje, meditacija, joga ali progresivna mišična relaksacija, ter iskanje pomoči pri terapevtu ali svetovalcu.
Da, obstajajo zdravila za nespečnost, vendar se običajno uporabljajo le kot kratkoročna rešitev. Pred uporabo zdravil se posvetujte s svojim zdravnikom.
Če nespečnost traja več kot nekaj tednov ali moti vsakdanje delovanje, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč pri zdravniku ali specialistu za spanje, ki lahko ponudi ustrezno diagnozo in obravnavo.
Odpravljanje težav s spanjem
Najboljše rezultate pri odpravljanju težav s spanjem in odpravi nespečnosti dosegamo s kombinacijo individualiziranih terapij, vključno z:
Vrste terapij
Vibrium, vrhunski center celostnega zdravljenja in funkcionalne medicine, ponuja širok spekter zdravstvenih storitev, vključno s 5 različnimi diagnostičnimi preiskavami in 11 različnimi terapijami, namenjenimi učinkovitemu obvladovanju številnih bolezenskih stanj.
Niste prepričani, katero terapijo izbrati?
Pišite nam, z veseljem Vam bomo pomagali izbrati najbolj ustrezno možnost.
Bioresonanca
Medicinska termografija
Hiperbarična kisikova terapija
Terapija celične regulacije
Biofeedback terapija
Terapija z dušikovim oksidom
Pulzna papimi terapija
Klinična hipnoterapija
Nevronska stimulacija
Ionska očiščevalna kopel
Foto plazemska terapija
