Izgorelost na delovnem mestu je v današnjem svetu postala vedno pogostejša težava, s katero se soočajo zaposleni po vsem svetu. Gre za stanje kroničnega stresa, ki lahko resno ogrozi fizično, čustveno in duševno zdravje posameznika ter zmanjša produktivnost. Kadar izgorelost ignoriramo, se posledice kažejo v obliki bolezni in dolgotrajnega upada energije.

V tem blogu bomo raziskali, kako prepoznati znake izgorelosti, razumeti njene vzroke in kaj storiti, da preprečimo njen razvoj ali se učinkovito spopademo z njo.

Izgorelost je sindrom, ki se kaže s kronično utrujenostjo, občutkom neučinkovitosti, zmanjšano motivacijo in odtujenostjo od dela. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) jo opredeljuje kot poklicni pojav, ki nastane zaradi kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ni bil uspešno obvladovan.

Pomembno je, da ločimo izgorelost od običajnega stresa – medtem ko je stres odziv na določeno obremenitev, je izgorelost stanje, ki nastopi ob dolgotrajnem in nezmanjšanem stresu.

Znake izgorelosti lahko razdelimo na fizične, čustvene in vedenjske.

Med najpogostejšimi vzroki izgorelosti so preobremenitev z delom, pomanjkanje podpore, slaba organizacija in nezdrava delovna kultura. Kronični stres brez možnosti počitka in sprostitve postopoma vodi v izgorelost.

Nenehno visoke zahteve, kombinirane s pomanjkanjem virov ali podpore, lahko pri zaposlenih spodbudijo občutek nemoči.

Obstajajo številne strategije, ki lahko preprečijo ali omilijo simptome izgorelosti:

• Vzpostavitev ravnovesja med delom in prostim časom: Poskrbite za redne odmore in dejavnosti, ki vam pomagajo sprostiti se.
• Upravljanje časa: Naučite se postavljati prioritete in reči “ne” dodatnim obveznostim, kadar so te preveč obremenjujoče.
• Iskanje podpore: Pogovorite se s sodelavci ali nadrejenimi, ali poiščite strokovno pomoč, če potrebujete dodaten vir podpore.
• Skrb za telesno in duševno zdravje: Redna vadba, uravnotežena prehrana in sprostitvene tehnike, kot so meditacija ali joga, so ključnega pomena.
• Razvoj zdrave delovne rutine: Vključite redne odmore in aktivnosti, ki vam pomagajo zmanjšati stres.

Kadar simptomi izgorelosti trajajo dlje časa ali motijo vsakdanje življenje, je čas, da poiščete strokovno pomoč. V Vibriumu imamo na voljo več terapevtskih metod, ki lahko podpirajo okrevanje po izgorelosti:

• Biofeedback terapija: Omogoča učenje prepoznavanja in obvladovanja telesnih odzivov na stres, kot so srčni utrip in dihanje.
• Medicinska hipnoza: Zmanjšuje stres, izboljšuje spanec in lajša tesnobo, kar je koristno dopolnilo k tradicionalnim metodam zdravljenja.
• Pulzna Papimi terapija: Aktivira regenerativne sposobnosti celic, ključne za okrevanje in ohranjanje zdravja. S ponavljajočimi impulzi, ki brez neposrednega stika prodrejo v tkiva do 20 cm globoko, Papimi terapija spodbuja poškodovane celice in zvišuje celično membrano na fiziološko raven 70-90 mV, kar revitalizira poškodovane celice. Ta terapija izboljšuje delovanje in vitalnost celic, spodbuja absorpcijo hranil, proizvodnjo energije, pospešuje zdravljenje, zmanjšuje vnetja ter lajša bolečine.
• Hiperbarična kisikova terapija (HBOT): Naše hiperbarične komore dosegajo višje tlake (1.6–2.0 bara) kot večina drugih komor, ki navadno dosežejo le do 1.5 bara. Višji tlak omogoča boljšo saturacijo tkiv s kisikom, kar pospeši okrevanje, celjenje ran in zmanjšuje vnetja. Pri HBOT prejme telo do 9-krat več kisika kot običajno, kar poveča celično absorpcijo kisika, proizvodnjo ATP, izboljša cirkulacijo in imunski sistem ter spodbuja regeneracijo tkiv.
• Nevronska stimulacija: Nežna stimulacija živčnega sistema pomaga pri uravnavanju delovanja možganov, kar zmanjšuje stres in izboljšuje splošno počutje.Pred izbiro ponudnika terapije se pozanimajte o zmogljivosti komor, da boste dosegli želene rezultate. Za nasvet se lahko vedno obrnete na nas.

Preberite tudi: Koraki k okrevanju po izgorelosti

Izgorelost je resno stanje, ki ga ne smemo ignorirati. Čeprav je normalen del življenja, da se v službi srečamo s stresnimi situacijami, je pomembno prepoznati in pravilno obvladovati stres, da ne privede do izgorelosti. Ustrezne delovne razmere in zdravi odnosi na delovnem mestu lahko preprečijo izgorelost pri večini zaposlenih. Prav vsi zaposleni si zaslužijo spodbudno delovno okolje, ki krepi njihov razvoj in dobro počutje. Negovanje zdravih delovnih navad in odprta komunikacija lahko pripomoreta k večji zavzetosti ter zmanjšata tveganje za izgorelost, kar koristi tako zaposlenim kot delodajalcem.