Avtoimuna obolenja
Avtoimuna obolenja so skupina bolezni, pri katerih imunski sistem telesa napade lastne celice, tkiva in organe, namesto da bi napadel tuje snovi, kot so bakterije, virusi in druge okužbe.
Pri zdravih ljudeh imunski sistem prepozna tuje snovi in jih uniči, pri avtoimunih boleznih telo napade lastna tkiva.
Več o avtoimunih obolenjih
Simptomi avtoimunih bolezni so lahko različni in odvisni od prizadetega organa ali tkiva, lahko pa vključujejo utrujenost, bolečine v sklepih, vnetje kože, prebavne težave, motnje vida in težave s ščitnico.
Nekatera pogosta avtoimuna obolenja vključujejo revmatoidni artritis, multiplo sklerozo, psoriazo, lupus, diabetes tipa 1, celiakijo, Crohnovo bolezen, ulcerozni kolitis in Hashimotov tiroiditis.
Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen je kronično zdravstveno stanje, za katero so značilne povišane ravni krvnega sladkorja v krvi. To se zgodi, ko telo ne more proizvesti dovolj inzulina ali ga ne more učinkovito uporabiti.
Inzulin je hormon, ki igra ključno vlogo pri uravnavanju krvnega sladkorja, tako da olajša privzem glukoze v celice za energijo. Pri sladkorni bolezni tipa 1 imunski sistem napade in uniči celice trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin. Visok krvni sladkor lahko poškoduje krvne žile in organe, vključno s srcem, ledvicami, očmi in živci.
Pogosti simptomi sladkorne bolezni vključujejo povečano žejo, pogosto uriniranje, ekstremno utrujenost, nepojasnjeno hujšanje, zamegljen vid, počasno celjenje ran in pogoste okužbe. Pri tipu 1 se simptomi običajno pojavijo hitro, medtem ko se pri tipu 2 razvijajo postopoma.
Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen, kjer imunski sistem napade in uniči celice, ki proizvajajo inzulin v trebušni slinavki. Sladkorna bolezen tipa 2 se razvije, ko telo postane odporno na inzulin ali ga ne proizvaja dovolj.
Sladkorna bolezen se diagnosticira s pomočjo krvnih testov, ki merijo raven glukoze v krvi. Testi vključujejo testiranje glukoze na tešče, oralni glukozno tolerančni test in A1C test, ki meri povprečno raven sladkorja v krvi v zadnjih 2-3 mesecih.
Nadzorovanje sladkorne bolezni vključuje zdravo prehrano, redno telesno aktivnost, spremljanje ravni sladkorja v krvi, jemanje predpisanih zdravil in inzulina (če je to potrebno) ter redne obiske pri zdravniku. Pomembno je tudi izobraževanje o sladkorni bolezni in obvladovanje stresa.
Nekontrolirana sladkorna bolezen lahko vodi do resnih komplikacij, kot so bolezni srca in ožilja, poškodbe živcev (nevropatija), poškodbe ledvic (nefropatija), poškodbe oči (retinopatija), težave s stopali in težave s kožo. Pomembno je redno spremljanje in upravljanje bolezni, da se te komplikacije preprečijo.
Trenutno ni zdravila za sladkorno bolezen, vendar jo je mogoče učinkovito nadzorovati z ustreznim zdravljenjem in spremembami življenjskega sloga.
Priporočljiva prehrana za ljudi s sladkorno boleznijo vključuje uživanje hrane z nizkim glikemičnim indeksom, veliko vlaknin, zelenjave, sadja, polnozrnatih izdelkov, pustih beljakovin in zdravih maščob. Pomembno je izogibanje sladkorju in rafiniranim ogljikovim hidratom ter uravnavanje vnosa ogljikovih hidratov.
Redna telesna dejavnost pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi, povečuje občutljivost na inzulin, pomaga pri izgubi odvečne telesne teže in izboljšuje splošno zdravje. Priporočljivo je vsaj 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden, kot so hoja, kolesarjenje ali plavanje.
Obvladovanje sladkorne bolezni
Pri sladkorni bolezni funkcionalna medicina upošteva celostni pogled na posameznika, pri čemer upošteva genetske, okoljske in življenjske dejavnike, ki lahko prispevajo k razvoju in napredovanju bolezni. Zato Vam v Vibrium centru omogočamo prilagojen pristop k telesnem ravnovesju v povezavi s sladkorno boleznijo.
1. Celostna ocena stanja telesa
2. Analiza mikrobioma:
Povezava med črevesnim mikrobiomom in sladkorno boleznijo je področje aktivnih raziskav, in čeprav se natančni mehanizmi še pojasnjujejo, je vedno več dokazov, ki kažejo, da ima črevesna mikrobiota vlogo pri razvoju in obvladovanju sladkorne bolezni:
Težave s ščitnico
Ščitnica je ključna žleza, ki proizvaja hormone, ki uravnavajo presnovo in vplivajo na različne telesne funkcije. Bolezni ščitnice, vključno z hipotiroidizmom (nezadostno delovanje ščitnice) in hipertiroidizmom (prekomerno delovanje ščitnice), lahko pomembno vplivajo na splošno zdravje. Bolezni ščitnice so večplastne in se lahko razlikujejo od hipo- do hipertiroidizma, vključno z avtoimunskimi stanji.
Težave s ščitnico se diagnosticirajo s krvnim testom, ki meri raven ščitničnih hormonov (T3 in T4) in tiroideo stimulirajočega hormona (TSH). Ultrazvok ščitnice in scintigrafija ščitnice lahko pomagata pri oceni strukture in funkcije ščitnice.
Simptomi hipotiroidizma vključujejo utrujenost, povečanje telesne mase, slabo prenašanje mrazu, suho kožo, zaprtje, depresijo, izpadanje las, počasnejši srčni utrip in težave s koncentracijo.
Simptomi hipertiroidizma vključujejo hujšanje, hitro ali neredno bitje srca, potenje, živčnost, tresenje rok, težave s spanjem, znojenje kože in izbuljene oči (pri Gravesovi bolezni).
Obvladovanje težav s ščitnico
Zdravljenje je odvisno od vrste težav s ščitnico. Hipotiroidizem se običajno zdravi z nadomestnim hormonom (levotiroksin), medtem ko se hipertiroidizem lahko zdravi z antitiroidnimi zdravili, radioaktivnim jodom ali kirurško odstranitvijo dela ali cele ščitnice. Golša in vozliči se lahko zdravijo z zdravili, radioaktivnim jodom ali kirurško.
V Vibriumu preučujemo in obravnavamo množico dejavnikov, ki lahko prispevajo k neravnovesju ščitnice, s čimer Vam zagotovimo temeljito in prilagojeno strategijo za izboljšanje zdravja. Hipotirozo prepoznavamo kot sistemsko težavo in ne zgolj kot skupek simptomov. Z upoštevanjem medsebojne povezanosti telesnih sistemov ter s ciljem prepoznati in odpraviti temeljne vzroke simptomov imamo odlične rezultate izboljšanja kvalitete zdravja. V Vibrium centru omogočamo prilagojen program zdravljenja neravnovesja ščitnice:
- Celostna ocena telesnega stanja,
- Ocena mikrobioma črevesja,
- Identifikacija izvora vnetja in modulacija imunskega sistema
- Tiho kronično vnetje lahko vodi v avtoimuna obolenja, vključno z avtoimunimi obolenji ščitnice.
- Ocena hormonskega neravnovesja,
- Odpravljanje prehranskih pomanjkanj,
- Ocena stanja izpostavljenosti toksinom
- Izpostavljenost okoljskim toksinom, kot so kemikalije, ki povzročajo endokrine motnje, lahko vpliva na delovanje ščitnice. Zato pregledamo možne vire izpostavljenosti toksinom ter opravimo oceno stanja težkih kovin, mineralov in oksidativnega stresa v telesu z Oligocheck oceno mineralov in toksinov.
Bioresonanca
Termografija
Hiperbarična kisikova komora
Celična regulacija
Papimi
Hipnoterapija
