Ste se kdaj počutili preobremenjeni, živčni ali pod stalnim stresom – kot da vaše telo nikoli ne najde pravega miru? Anksioznost je vse pogostejša težava sodobnega časa, ki ne vpliva le na naše misli, temveč tudi na fizično zdravje. V funkcionalni medicini nanjo ne gledamo le kot na simptom, ampak iščemo globlje vzroke, ki segajo od prehrane in življenjskega sloga, pa vse do črevesja in hormonskega ravnovesja.

Anksioznost je stanje pretirane skrbi, napetosti in strahu, ki lahko vztraja tudi, ko ni neposredne nevarnosti. Gre za naraven obrambni mehanizem, ki nas varuje v nevarnih situacijah, vendar postane problem, ko je stalno prisoten. Pomembno je razlikovati med običajno zaskrbljenostjo in anksiozno motnjo, kjer simptomi vplivajo na vsakdanje življenje.

Med najpogostejše motnje sodijo:

• Generalizirana anksiozna motnja
• Panična motnja
• Socialna anksioznost
• Specifične fobije

• Neprestana zaskrbljenost
• Notranji nemir
• Občutek ogroženosti ali nevarnosti
• Težave s koncentracijo in spominom

• Pospešeno bitje srca
• Znojenje
• Vrtoglavica
• Napetost v mišicah
• Težave s prebavo

Anksioznost ali tesnoba se lahko kaže na različne načine pri različnih posameznikih – pomembno je prisluhniti telesu.

Stres in simpatični živčni sistem

Kadar smo nenehno pod stresom, se aktivira simpatični živčni sistem – del našega avtonomnega živčnega sistema, ki nas pripravi na boj ali beg. Težava nastane, ko ostane aktiviran dlje časa. To stanje povzroči kronično napetost, izčrpa telo in vodi v anksioznost.

Parasimpatični sistem, ki skrbi za regeneracijo, prebavo in razstrupljanje, v takem stanju ni prioriteta – kar ustvarja začaran krog.

Črevesje in disbioza

Kar 90 % serotonina – t.i. “hormona sreče” – nastaja v črevesju, a le če je črevesna flora v ravnovesju. Disbioza, torej neravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami, to preprečuje. Razlogi za disbiozo so:

• Pretirano uživanje sladkorja in predelane hrane, pomanjkanje vlaknin v prehrani, pomanjkanje vnosa fermentirane hrane
• Stalen stres – lahko vodi v pomanjkanje prebavnih encimov ali pretirano izločanje želodčne kisline, obe stanji rušita ravnovesje črevesne flore
• Pomanjkanje želodčne kisline (kar vodi v slabšo prebavo in razrast patogenov)

Če črevesje ne deluje optimalno, ne moremo učinkovito sintetizirati serotonina, kar vpliva na razpoloženje in občutek tesnobe.

Pomanjkanje ključnih hranil

Nekatera hranila neposredno vplivajo na delovanje živčnega sistema:

• Magnezij – umirja živčni sistem in podpira sprostitev.
• Vitamin D – deluje kot nevroprotektivno sredstvo, pomanjkanje povezujemo z depresijo in anksioznostjo.
• Folna kislina (B9) – ključen kofaktor pri metilaciji, kar vpliva na tvorbo nevrotransmiterjev.
• Tirozin – aminokislina, iz katere nastajajo dopamin, adrenalin in noradrenalin. Najdemo ga v puranjem mesu, jajcih, mlečnih izdelkih, mandljih in sezamu.

Genetski in biokemijski dejavniki

Mutacija gena MTHFR lahko povzroči težave z metilacijo – procesom, ki je ključen za razstrupljanje, hormonsko ravnovesje in tvorbo serotonina in dopamina.

Kronični virusi in hormoni

Prisotnost Epstein-Barr virusa (EBV), ki lahko obremeni imunski sistem in ščitnico, je pri nekaterih ljudeh povezana z razvojem anksioznosti. Težave s ščitnico, zlasti hipotiroza, lahko vplivajo na energijo, počutje in razpoloženje.

Nerazrešeni vzorci in notranji pritisk

Občutek, da nikoli nismo dovolj dobri, pogosto izhaja iz otroštva. To vodi do prekomernega dokazovanja, ki dolgoročno izčrpava telo in krepi anksioznost. V takih primerih je zelo učinkovita medicinska hipnoza, ki pomaga prepoznati in razrešiti nezavedne vzorce.

Zdravila, ki lahko povzročajo anksioznost

Nekatera zdravila imajo kot stranski učinek povečano tesnobo:

• Kortikosteroidi
• Ščitnični hormoni (v prevelikih odmerkih)
• Nekatera protibolečinska zdravila
• Kofein v prevelikih količinah
• Antidepresivi v začetni fazi jemanja

Kako premagati anksioznost?

1. Dihalne in sprostitvene tehnike

• Globoko trebušno dihanje aktivira parasimpatik.
• Meditacija in čuječnost izboljšata samoregulacijo.
• Progresivna mišična relaksacija pomaga telesu sprostiti napetost.

2. Sprememba življenjskega sloga

• Redna telesna aktivnost uravnoteži živčni sistem.
• Prehrana bogata z antioksidanti, magnezijem in omega-3.
• Zmanjšanje kofeina in alkohola.
• Podpora črevesju z vlakninami in probiotiki.

3. Psihološke metode

• Medicinska hipnoza: učinkovita pri globoko zakoreninjenih vzorcih.
• CBT (kognitivno-vedenjska terapija): uči, kako prepoznati in spremeniti škodljive miselne vzorce.
• Pisanje dnevnika pomaga prepoznati sprožilce in jih ozavestiti.

4. Funkcionalne terapije

• PEMF terapija (Papimi): uporablja impulzno elektromagnetno polje, ki umirja živčni sistem, izboljša HRV (variabilnost srčnega utripa) in aktivira parasimpatik.
• Podpora metilaciji: pri mutaciji MTHFR lahko dodajamo metilirane oblike vitaminov B9 in B12, po posvetu z zdravnikom funkcionalne medicine.

5. Kdaj poiskati strokovno pomoč?

• Če anksioznost omejuje vsakodnevno delovanje.
• Če simptomi trajajo več kot nekaj tednov ali se slabšajo.
• V pomoč so lahko psiholog, funkcionalni zdravnik, psihoterapevt ali drugi strokovnjaki, ki na vas gledajo celostno.

Anksioznost ni zgolj posledica stresa – gre za kompleksen preplet čustev, biokemije, življenjskega sloga in preteklih izkušenj. Čeprav se včasih zdi, da iz tega stanja ni izhoda, se v praksi izkaže, da se da anksioznost pozdraviti ali vsaj izjemno omiliti.

V funkcionalni medicini iščemo vzroke in ne le “utišamo” simptomov.

Če se tudi vi spopadate z anksioznostjo in bi želeli raziskati svoje vzroke ter prejeti podporo pri okrevanju, lahko v Vibriumu skupaj z vami poiščemo pot do notranjega miru, stabilnosti in vitalnosti, ki si jo zaslužite.medicina včasih ne ponudi odgovorov na vprašanja, zakaj sploh zbolimo? V času, ko nas vsakodnevno obremenjujejo toksini iz okolja, stresni način življenja in vse bolj osiromašena hrana, postaja celostni pristop k zdravju vse bolj nujen.