Uvod v izpadanje las

Izpadanje las je ena najpogostejših težav, s katero se srečujejo tako moški kot ženske vseh starosti. Pri nekaterih gre za postopno tanjšanje, pri drugih za nenadno in izrazito izpadanje, ki lahko pomembno vpliva na samozavest, psihološko počutje in kakovost življenja.

Pomembno je razumeti, da izpadanje las pogosto ni zgolj estetska težava, temveč signal, da v telesu obstaja določeno neravnovesje. Lasni mešički so zelo občutljivi na spremembe v hormonih, stresu, prehrani, delovanju ščitnice, toksinski obremenitvi in splošnem presnovnem stanju telesa. Zato je pri reševanju težav z lasmi ključno poiskati pravi vzrok in ne zgolj simptomatsko pristopati k težavi.

Pri ženskah se težave z redčenjem las pogosto začnejo postopoma. Pri nekaterih je najprej opazno širjenje prečke, pri drugih tanjšanje las ob sencih ali zmanjšanje volumna čopa. Izpadanje las je pogosto izraz globljega dogajanja v telesu, zato je pomembno, da nanj pogledamo celostno.

Naravni cikel rasti in izpadanja las

Lasje rastejo v več fazah.

Anagena faza predstavlja aktivno obdobje rasti in lahko traja od dveh do sedmih let. V tej fazi se nahaja večina naših las. Sledi katagena faza, kratko prehodno obdobje, ko se rast ustavi, nato pa telogena faza, v kateri las miruje in na koncu izpade, da naredi prostor novemu.

Povsem normalno je, da posameznik dnevno izgubi približno 50 do 100 las. Težava nastane, ko se količina izpadanja poveča, se lasje začnejo opazno tanjšati, se rast novih las upočasni ali pa se pojavijo plešasti predeli in izrazito redčenje. Pri določenih oblikah izpadanja las lahko posameznik izgubi tudi več sto las dnevno, predvsem kadar večje število las hkrati preide v fazo mirovanja.

Različni vzorci izpadanja las

Način, kako lasje izpadajo, lahko pogosto pomaga pri razumevanju ozadja težave.

Postopno redčenje ob prečki je pogosto povezano z androgeno alopecijo in povečano občutljivostjo na DHT (dihidrotestosteron).

Izpadanje v zaplatah lahko nakazuje na avtoimunska stanja, kronični stres, pomanjkanje cinka ali vitaminov skupine B, toksinsko obremenitev ali motnje imunskega sistema.

Difuzno tanjšanje las po celotnem lasišču največkrat opažamo pri težavah s ščitnico, hormonskih neravnovesjih, kroničnem stresu ter pomanjkanju železa ali feritina.

Posebna oblika je tudi izpadanje las po porodu, ko zaradi hormonskih sprememb pride do tako imenovanega telogenega efluvija, kjer večje število las preide v fazo mirovanja. Gre za zelo pogosto in običajno prehodno stanje.

Najpogostejši vzroki za izpadanje las

Genetska predispozicija

Najpogostejša oblika izpadanja las je androgena alopecija, ki se pojavlja tako pri moških kot pri ženskah. Pri njenem nastanku ima pomembno vlogo presnova testosterona, zlasti njegova pretvorba v 5α-dihidrotestosteron (DHT).

Pri določenih posameznikih se testosteron izraziteje pretvarja po 5α-presnovni poti, namesto v 5β-dihidrotestosteron.

To lahko povzroči:

• miniaturizacijo lasnih mešičkov,
• tanjšanje las,
• androgeno izpadanje las,
• mastno lasišče.

Pri nekaterih posameznikih lahko k temu prispevajo tudi določeni prehranski dodatki ali hormonski protokoli, ki povečujejo androgeno aktivnost.

Hormonske spremembe

Hormonsko ravnovesje močno vpliva na zdravje las. Izpadanje las pogosto opažamo v nosečnosti, po porodu, v menopavzi, pri sindromu policističnih jajčnikov (PCOS) ter pri boleznih ščitnice.

Posebej pomembno je delovanje ščitnice. Tudi kadar so osnovni laboratorijski izvidi normalni, lahko pride do slabše pretvorbe hormona T4 v aktivni T3.

Triiodtironin (T3) je ključen za rast las, energijsko proizvodnjo, delovanje lasnega mešička in ustrezno prekrvavitev.

Težavo lahko predstavlja tudi povišan reverzni T3. Gre za neaktivno oziroma zaviralno obliko ščitničnega hormona, ki se pogosto poveča ob kroničnem stresu, vnetjih, toksinski obremenitvi, mikotoksinih in kroničnih boleznih.

Pri hormonsko pogojenem izpadanju las pogosto opažamo tudi povišan testosteron, nizek SHBG, povečano tvorbo DHT, inzulinsko rezistenco in hormonska neravnovesja, povezana s PCOS.

Stres

Stres prav tako vpliva na cikel rasti las. Poleg količine kortizola je pomembno tudi, kako telo kortizol presnavlja in odstranjuje.

Če je njegova presnova počasna, lahko to vodi v kronično obremenitev telesa, slabšo regeneracijo, več vnetij, hormonska neravnovesja in slabšo prekrvavitev lasišča.

K slabšemu presnavljanju kortizola pogosto prispevajo obremenjena jetra, kronični stres, pomanjkanje hranil, toksini in motena detoksikacija. Dolgotrajno povišan kortizol lahko prekine normalen cikel rasti las in povzroči prehod večjega števila las v fazo mirovanja.

Zdravila in bolezni

Izpadanje las se lahko pojavi tudi zaradi kemoterapije, določenih zdravil, avtoimunskih bolezni in kroničnih vnetij. Alopecia areata je avtoimunsko stanje, pri katerem imunski sistem napade lasne mešičke. Pogosto je prisotna tudi povezava s Hashimotovim tiroiditisom.

Med zdravila, ki lahko vplivajo na izpadanje las, sodijo antidepresivi, beta blokatorji, retinoidi, določene hormonske terapije in zdravila za redčenje krvi.

Prehrana in pomanjkanje hranil

Lasje za rast potrebujejo veliko hranil, energije in dobro delovanje presnove. Lasni mešiček spada med najbolj presnovno aktivna tkiva v telesu, zato se pomanjkanje vitaminov, mineralov ali aminokislin pogosto hitro pokaže prav na laseh. Telo v obdobjih pomanjkanja hranil energijo prednostno usmerja v delovanje vitalnih organov, medtem ko se rast las upočasni, lasje postanejo tanjši, bolj lomljivi in začnejo hitreje izpadati.

Med najpogostejšimi pomanjkanji pri izpadanju las opažamo:

• železo in nizek feritin,
• cink,
• selen,
• baker,
• vitamine B skupine,
• vitamin D,
• biotin,
• aminokisline,
• omega-3 maščobne kisline.

Do teh pomanjkanj pogosto ne pride zgolj zaradi neustrezne prehrane. Vzrok je lahko tudi slabša absorpcija hranil v prebavilih, kronični stres, hormonsko neravnovesje, kronična vnetja, obremenitev s toksini ali dolgotrajna izčrpanost telesa.

Posebej pomemben dejavnik pri izpadanju las je železo oziroma feritin, ki predstavlja zaloge železa v telesu. Železo omogoča prenos kisika do lasnih mešičkov, zato lahko nizke vrednosti vodijo v slabšo prekrvavitev in počasnejšo rast las. Nizek feritin pogosto opažamo pri ženskah z močnimi menstruacijami, pri vegetarijanski ali veganski prehrani brez ustrezne podpore, pri težavah s prebavo ali slabši želodčni kislini ter pri kroničnem stresu. Pri določenih posameznikih se rast las začne izboljševati šele, ko feritin doseže višje optimalne vrednosti.

Pomembno vlogo ima tudi cink, ki sodeluje pri regeneraciji tkiv, hormonskem ravnovesju in delovanju imunskega sistema. Pomanjkanje cinka lahko povzroča povečano izpadanje las, mastno lasišče, počasnejšo rast las in slabšo regeneracijo. Do nizkih vrednosti pogosto pride pri kroničnem stresu, oslabljenem delovanju prebavil, črevesni disbiozi ali dolgotrajnih vnetjih.

Vitamini B skupine so ključni za energijsko proizvodnjo, delovanje živčnega sistema in obnovo tkiv. Telo jih v obdobjih kroničnega stresa porablja bistveno hitreje, zato se lahko hitro razvije pomanjkanje. Nizke vrednosti pogosto opažamo tudi pri oslabljenem delovanju prebavil, moteni metilaciji ali dolgotrajni uporabi določenih zdravil.

Pogosto je prisotno tudi pomanjkanje vitamina D, ki pomembno vpliva na delovanje imunskega sistema, hormonsko ravnovesje in zdravje lasnih mešičkov. Nizke vrednosti vitamina D so zelo pogoste pri ljudeh s kroničnim stresom, avtoimunskimi težavami, prebavnimi motnjami ali premalo izpostavljenosti sončni svetlobi.

Ker so lasje zgrajeni predvsem iz beljakovine keratina, telo za njihovo rast potrebuje tudi dovolj aminokislin in kakovostnih beljakovin. Pri restriktivnih dietah, nizkem vnosu beljakovin ali oslabljenem delovanju prebavil lahko telo začne varčevati z aminokislinami, kar se hitro pokaže na laseh.

Pomembne so tudi omega-3 maščobne kisline, ki pomagajo zmanjševati vnetja, izboljšujejo mikrocirkulacijo in podpirajo zdravje lasišča. Nizke vrednosti pogosto opažamo pri prehrani z veliko procesirane hrane, nizkem vnosu rib ali kroničnih vnetnih obremenitvah telesa.

Kadar telo dlje časa nima dovolj ključnih hranil, se to pogosto najprej pokaže prav na laseh, koži, nohtih, energiji in hormonskem ravnovesju.

Obremenitev s toksini ali slabe razstrupljevalne zmožnosti telesa

Pomemben dejavnik pri kroničnem izpadanju las so lahko tudi težke kovine, mikotoksini, pesticidi in drugi okoljski toksini.

Mikotoksini lahko obremenijo jetra, vplivajo na delovanje ščitnice, povečajo oksidativni stres, poškodujejo mitohondrije ter vplivajo na hormonsko ravnovesje.

Slaba oksigenacija, premalo gibanja in dehidracija

Lasni mešički potrebujejo dobro prekrvavitev in zadostno količino kisika.

Premalo telesne aktivnosti lahko vodi v slabšo mikrocirkulacijo, slabšo dostavo hranil in počasnejšo regeneracijo.

Negativno lahko vplivajo tudi kronična dehidracija, plitko dihanje in slabša oksigenacija tkiv.

Vrste izpadanja las

Androgena alopecija je najpogostejša oblika izpadanja las pri moških in ženskah. Lasni mešički se postopno manjšajo, lasje pa postajajo tanjši in krajši.

Telogeni efluvij se pogosto pojavi po bolezni, operaciji, porodu, večjem stresu, hitri izgubi telesne teže, okužbah ali hormonskih spremembah. Pri tej obliki lahko dnevno izpade bistveno več las kot običajno.

Alopecia areata je avtoimunska oblika izpadanja las, pri kateri imunski sistem napade lasne mešičke. Pogosto se kaže kot okrogla področja brez las.

Trakcijska alopecija pa nastane zaradi kroničnega vlečenja las, na primer zaradi tesnih čopov, kit, podaljškov ali močno zategnjenih pričesk.

Simptomi prekomernega izpadanja las

Znaki, da ne gre več za običajno izpadanje las, vključujejo večje količine las na krtači ali v odtoku, tanjšanje čopa, redčenje ob sencih ali temenu, počasnejšo rast las, srbeče ali mastno lasišče, povečano lomljivost ter pojav plešastih predelov.

Pomembno je opazovati tudi spremljajoče simptome, kot so utrujenost, hormonske težave, neredne menstruacije, občutljivost na mraz, težave s kožo in prebavne motnje.

Pomembni laboratorijski testi pri izpadanju las

Pri kroničnem ali izrazitem izpadanju las je pogosto smiselno narediti širšo diagnostiko. Med koristnejše laboratorijske teste sodijo:

• CBC in feritin
• celoten ščitnični panel
• testosteron in prosti testosteron
• DHT
• SHBG
• estrogen in progesteron
• DHEA-S
• kortizol
• inzulin in glukoza
• CRP in ESR
• vitamin D
• cink, baker in selen
• testi za težke kovine
• DUTCH test

V funkcionalni medicini pogosto opažamo, da so osnovni laboratorijski izvidi sicer v referenčnih mejah, kljub temu pa telo kaže jasne znake hormonskih ali presnovnih neravnovesij.

Možnosti zdravljenja in preprečevanja

Tradicionalne metode

Klasični pristopi vključujejo:

• minoksidil,
• hormonsko terapijo,
• zdravila za zmanjševanje DHT,
• dermatološke postopke.

Minoksidil deluje predvsem preko izboljšanja prekrvavitve lasišča in stimulacije lasnih mešičkov. Pri nekaterih posameznikih pa lahko na začetku povzroči začasno povečano izpadanje las, preden pride do izboljšanja rasti.

Prehrana, ki podpira rast las

Lasje potrebujejo dovolj energije, aminokislin, mineralov in zdravih maščob. Med živila, ki podpirajo rast las, sodijo jajca, rdeče meso, ribe, sardine, bučna semena, oreščki, stročnice, zelenolistna zelenjava, avokado in olivno olje.

Posebej pomembni so zadosten vnos železa, cinka, vitaminov B skupine, omega-3 maščobnih kislin, vitamina D in kakovostnih beljakovin. Koristna je tudi podpora prebavi in absorpciji hranil, saj telo brez dobre prebave težje izkoristi ključne vitamine in minerale za rast las.

Podporna prehranska dopolnila

Pri določenih posameznikih so lahko koristna tudi prehranska dopolnila, kot so:

• omega-3 maščobne kisline,
• vitamin D3 + K2,
• vitamini B skupine,
• biotin,
• cink,
• železo,
• adaptogene rastline,
• aminokisline,
• podpora mitohondrijem.

Terapije v centru Vibrium

V funkcionalni medicini želimo predvsem razumeti, zakaj je do izpadanja las sploh prišlo. Zato pogosto izvajamo dodatno diagnostiko, kot so DUTCH test, analiza ščitničnih hormonov, testiranje težkih kovin, analiza esencialnih mineralov, mikotoksinski panel in druge funkcionalne laboratorijske analize.

V centru Vibrium uporabljamo tudi podporne terapije, ki pomagajo izboljšati mikrocirkulacijo, oksigenacijo tkiv, celično energijo, regeneracijo in delovanje mitohondrijev. Med njimi so PAPIMI terapija, HBOT oziroma hiperbarična kisikova terapija, bioresonanca ter individualna prehranska in hormonska podpora.

Zaključek

Izpadanje las je pogosto odraz širšega dogajanja v telesu. Hormoni, ščitnica, stres, prehrana, toksini, jetra in imunski sistem so med seboj tesno povezani, zato je pri dolgotrajnih težavah pomembno poiskati vzrok in ne le lajšati simptomov.

Ko odkrijemo in naslovimo dejanski vzrok težav, lahko izboljšamo kakovost in rast las, hormonsko ravnovesje, raven energije ter splošno počutje. Pri številnih posameznikih je mogoče ob pravilnem pristopu izpadanje las močno zmanjšati ali ponovno spodbuditi rast, vendar je za to pogosto potreben celosten in individualen pristop.

Zato je pri dolgotrajnem ali izrazitem izpadanju las smiselno pogledati širšo sliko in telesu pomagati celostno.